Moč v tem zapisu pomeni obliko vladanja, nasprotno demokraciji, sporazumevanju, deliberaciji; je značilna za iliberalne, avtoritarne voditeljske sisteme.
Gornje formulacije odpirajo eno najstarejših in hkrati najbolj sodobnih vprašanj filozofije in politike: ali je resnica nekaj, kar obstaja samo po sebi, ali pa je vedno odvisna od razmerij moči? Tu se križajo skoraj vsi veliki tokovi moderne politične in družbene misli – od Friedricha Nietzscheja do Hannah Arendt, Michela Foucaulta, Niklasa Luhmanna in Jürgena Habermasa.
Toda gornji razmislek gre še dlje. Ne gre zgolj za to, da moč, oblast manipulira z resnico. To lahko formuliramo še bolj radikalno: resnica brez moči nima družbene eksistence. To je skoraj foucaultovska pozicija. Foucault ni trdil, da resnica ne obstaja. Trdil je, da vsaka družba proizvaja »režime resnice« – institucije, ki določajo, kaj bo priznano kot resnično. Resnica ni samo vsebina; je organiziran sistem legitimacije moči.