Pred nekaj manj kot desetimi leti pa se je povsem po naključju rodila ideja o pobudi, ki takrat v Franciji še ni obstajala. Grumelova, takrat še direktorica marketinške agencije, je bivala v nekem majhnem hotelu na jugu Francije, kjer je hotelirja vprašala, kaj naredijo z delno porabljenim milom, ko gostje odidejo. »Vržemo ga proč,« ji je odgovoril, Grumelovi pa se je ob dejstvu, da v Franciji kar 3 milijone ljudi nima dostopa do osnovnih higienskih izdelkov, to zdelo nesprejemljivo potratno.
Raziskala je trg in ugotovila, da v Franciji ne obstaja noben sistem reciklaže mil. V sodelovanju z inženirjem je razvila postopek čiščenja in ponovne predelave mila, vzporedno pa je bilo treba prepričati hotele, naj oddajo svoje milo in finančno podprejo neprofitni projekt, ki so ga poimenovali UNISOAP. Začetki niso bili lahki, se spominja Pauline. Pravi, da je hodila od vrat do vrat. Kljub temu je hitro začutila pozitiven odziv. Številni hoteli so že izvajali trajnostne prakse, kot je reciklaža plastike ali papirja, milo pa je postalo logično nadaljevanje njihove politike družbene odgovornosti. Danes njena organizacija sodeluje s 450 hoteli v 170 francoskih mestih, kjer zbirajo odpadno milo in ga prek reciklažnega postopka ponovno uporabijo v dobrodelne namene. V sedmih letih jim je uspelo razdeliti že okoli 100.000 kosov mila, večinoma prek humanitarnih organizacij.
