Malodušje je tako zgoščeno in zbito, da ga je v zraku malodane mogoče vonjati. Človečnost usiha, elementarna poštenost in skrb za dobrobit skupnosti tudi. So sploh kdaj bile ali so danes krutosti in zlorabe le bolj vidne ter razgaljene? Ni v naše dobro, da nas posrka histerija časa. Preživetveno je gledati in videti onkraj. A kako? S čim?

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo