Državni zbor Republike Slovenije je – tudi s podporo takratnih opozicijskih poslancev – 18. junija 2025 sprejel zakon o Akademiji znanosti za trajnostni razvoj Slovenije in s tem potrdil javni interes za njen obstoj in delovanje. Ustanovitev akademije je podprl tudi državni svet. Dobro leto pozneje želi sedanja vlada tej instituciji odvzeti status javnega zavoda, ne da bi predstavila neodvisno strokovno evalvacijo, prepričljive vsebinske razloge ali dokaze, da je javni interes za njen obstoj prenehal. Zato nameravani odvzem razumemo kot politično obračunavanje z institucijo, ustanovljeno v času prejšnje parlamentarne večine.
Ministrstvo doslej ni pojasnilo, katerih nalog akademija ni opravila, katerih ciljev ni dosegla in zakaj naj bi bilo njeno poslanstvo nepotrebno. Namesto strokovnih argumentov ponuja formalistična pojasnila. AZTRS ni raziskovalni inštitut in kot takšna tudi ni bila ustanovljena. Njeno poslanstvo je povezovanje vrhunskega znanja naravoslovnih, tehniških, družboslovnih in humanističnih ved pri obravnavanju dolgoročnih razvojnih vprašanj Slovenije.
Neutemeljeno je navajanje, da lahko naloge AZTRS opravljajo druge znanstvene institucije. Pri presoji morebitnega podvajanja bi bilo treba konkretno pokazati, katere ustanove opravljajo primerljive naloge, kako povezujejo različne vede ter v čem se njihovo delo prekriva s poslanstvom in dejavnostmi akademije. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje, kdo bi po morebitnem prenehanju akademije prevzel njene naloge, na kakšni podlagi in s kakšnimi sredstvi. Možnost, da bi posamezno nalogo lahko opravljala druga ustanova, sama po sebi ne pomeni, da jo ta ustanova tudi dejansko opravlja oziroma jo bo v prihodnje prevzela.
Posebej nedopusten in tudi nedostojen je odnos pristojnega ministra do akademije. Prejel je več pisnih zaprosil za sestanek, na katerem bi predstavili delo akademije in se seznanili z razlogi za nameravani odvzem statusa javnega zavoda. Minister ni odgovoril na nobeno od teh prošenj. Namesto dialoga ministrstvo nadaljuje postopek za prenehanje delovanja AZTRS. Za javno obravnavo predloga zakona je omogočilo zgolj en dan.
Takšno ravnanje pomeni nespoštovanje znanstvene skupnosti in temeljnih načel odprtega, strokovno utemeljenega ter demokratičnega odločanja. AZTRS združuje več kot petdeset uglednih slovenskih znanstvenic in znanstvenikov različnih disciplin, ki s svojim delom in mednarodnimi povezavami na področju trajnostnega razvoja prispevajo k napredku slovenske družbe in ohranjanju okolja, narave.
Akademija je kljub kratkemu obdobju delovanja organizirala znanstvene posvete in razprave, izdala več publikacij ter oblikovala strokovna stališča o pomembnih razvojnih vprašanjih. Njeno delo temelji na prostovoljnem delu vseh znanstvenic in znanstvenikov, ki zanj ne prejemajo nikakršnega plačila.
Ukinjati takšno institucijo brez strokovne presoje njenega dela in razvojnega potenciala ni le neodgovorno in nerazumno, temveč kaže na politično motivirano obračunavanje z znanostjo. Slovenija potrebuje stabilne in avtonomne znanstvene institucije, ki lahko neodvisno od vsakokratne oblasti prispevajo k dolgoročnemu razvoju države. Njihovo politično motivirano ukinjanje pa spodkopava zaupanje v državo, slabi njen znanstveni potencial in škoduje njeni mednarodni verodostojnosti.
Ne gre zgolj za usodo te akademije. Gre za vprašanje, ali bo slovenska znanost lahko delovala v stabilnem institucionalnem okolju ali pa bo obstoj njenih institucij odvisen od vsakokratne politične oblasti.
Zato članice in člani AZTRS zahtevamo:
1. Da državni zbor in državni svet v okviru svojih pristojnosti preprečita sprejetje strokovno neutemeljenega zakona ter zagotovita javno obravnavo posledic nameravane ukinitve AZTRS za slovenski znanstveni prostor.
2. Javno predstavitev konkretnih, preverljivih in strokovno utemeljenih razlogov za nameravano ukinitev akademije skupaj s strokovnimi podlagami, na katerih odločitev temelji, ter pojasnilom, kaj se je od sprejetja ustanovitvenega zakona junija 2025 tako bistveno spremenilo, da naj bi javni interes za njen obstoj prenehal.
3. Pojasnilo, katere naloge akademije naj bi se podvajale z nalogami drugih institucij, ter navedbo ustanov in dejavnosti, s katerimi so bile primerjane.
4. Neodvisno strokovno evalvacijo dosedanjega dela, poslanstva in razvojnega potenciala AZTRS pred nadaljevanjem odločanja o njenem morebitnem prenehanju.
5. Pojasnilo, kako bi bile ob morebitnem prenehanju akademije zagotovljene naloge povezovanja znanja za obravnavo dolgoročnih razvojnih vprašanj.
6. Takojšen odziv ministra na večkratne pisne prošnje za sestanek in vzpostavitev neposrednega, vsebinskega dialoga s predstavniki akademije.
Od ministra, Vlade Republike Slovenije, državnega zbora in državnega sveta pričakujemo, da bodo ravnali v skladu s svojo odgovornostjo do znanosti, demokratičnih institucij in dolgoročnega razvoja Slovenije.
Ne moremo pristajati na to, da se znanstvene institucije spreminjajo v žrtve političnega obračunavanja. Znanost ni last nobene politične stranke ali vlade. Obramba avtonomije znanosti je tudi obramba demokratične in pravne države.
Slovenija za spopadanje z dolgoročnimi razvojnimi izzivi potrebuje odprt prostor za izmenjavo znanja med različnimi vedami in ustanovami, kakor tudi za izmenjavo mnenj med znanostjo in politiko. Prepričani smo, da je mogoče o najprimernejših oblikah tega sodelovanja razpravljati stvarno, spoštljivo in z upoštevanjem javnega interesa.
Prof. dr. Milica Antić Gaber, zasl. prof. dr. Rado Bohinc, prof. dr. Boris Cizelj, zasl. prof. dr. Lucija Čok, zasl. prof. dr. Martin Čopič, prof. dr. Mladen Dolar, doc. dr. Srečo Dragoš, izr. prof. dr. Slavko Gaber, prof. dr. Andreja Gomboc, prof. dr. Milena Horvat, zasl. prof. dr. Maca Jogan, zasl. prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, prof. dr. Franc Mali, akad. zasl. prof. dr. Zdravko Mlinar, prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, prof. dr. Zdenko Kodelja, prof. dr. Bogomir Kovač, prof. dr. Tamara Lah Turnšek, prof. dr. Vlado Miheljak, prof. dr. Vesna Mikolič, izr. prof. dr. Matjaž Nahtigal, zasl. prof. dr. Stane Pejovnik, prof. dr. Rado Pišot, zasl. prof. dr. Dušan Plut, zasl. prof. dr. Danijel Rebolj, prof. dr. Božo Repe, zasl. prof. ddr. Rudi Rizman, prof. dr. Svetlana Slapšak, akad. prof. dr. Slavko Splichal, zasl. prof. dr. Marjan Svetličič, zasl. prof. dr. Ivan Svetlik, mag. Sibil Svilan, prof. dr. Veronika Štoka, prof. dr. Darko Štrajn, zasl. prof. dr. Niko Toš, prof. ddr. Dušan Turk, prof. dr. Boris Turk, prof. dr. Goran Turk, akad. prof. dr. Vito Turk, zasl. prof. dr. Danilo Türk, prof. dr. Mitja Žagar.