Priznam, da me je pri mojih dvajsetih letih monotono umirjen glas profesorja Inkreta pogosto uspaval in da mi od njegovih predavanj ni veliko ostalo. Gledališče me v tistih letih ni zares zanimalo in tudi Cankarja sem imel zaradi mature že čez glavo, a sem profesorju kljub temu še danes hvaležen, da me je prisili prebrati izjemne dnevnike Mileta Koruna, zbrane v knjigi Režiser in Cankar. To je bila ena treh knjig, ki so me v času študija filmske in televizijske režije najbolj zaznamovale, če ne že kar oblikovale (drugi dve sta knjigi Renoir, moj oče, ki jo je o očetu slikarju Pierre-Augustu Renoirju napisal sin, filmski režiser Jean Renoir, in Ujeti čas Andreja Tarkovskega, obe mi je v roke potisnil profesor Koršič).

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo