Avtor se v kolumni javno sprašuje »zakaj imamo davkoplačevalci prek države lastniške deleže v številnih naših podjetjih, če nimamo od teh deležev nič.« V NLB, ki je javna delniška družba, smo izjemno ponosni na lastniško sestavo banke, saj so v njej poleg Republike Slovenije, ki je največja posamična delničarka, prisotni tudi eni od največjih in najuglednejših svetovnih finančnih vlagateljev.
Poudarjamo, da ima Republika Slovenija številne neposredne koristi od svojega četrtinskega lastniškega deleža v NLB – te koristi pa se najočitnejše kažejo v prejetih dividendah. Z dividendami je NLB od leta 2016 do danes Republiki Sloveniji izplačala 623,15 milijona evrov, od tega zgolj lani 64 milijonov evrov. Ob tem je delež Republike Slovenije v NLB pri trenutni ceni delnice (okoli 210 evrov) vreden več kot milijardo evrov. Tržna vrednost deleža Republike Slovenije se je torej od privatizacije konec leta 2018 do danes povečala za kar štirikrat.
Če pa upoštevamo še vse ostale davščine (davek od dohodkov pravnih oseb, davek na bilančno vsoto, donacije v Sklad za obnovo, Davek na finančne storitve, DDV, dohodnina in prispevki za zaposlene ter druge dajatve) ter prejeto kupnino od prodaje (75% minus ena delnica), je NLB od začetka leta 2016 v državne blagajne vplačala znesek, ki presega 2,24 milijarde evrov.
Ob tem NLB sodi tudi med družbeno najodgovornejša podjetja v Sloveniji. Zgolj v poplavnem letu 2023 je za sanacijo razmer namenila 9,5 milijona evrov, od tega 4 milijone najbolj prizadetim občinam, pol milijona prizadetim zaposlenim in kar 5 milijonov neposredno v Sklad za obnovo. V petih letih bo predvidoma zgolj z davkom na bilančno vsoto vplačala dodatnih vsaj 160 milijonov evrov. Vse to jasno kaže, da so trditve avtorja kolumne ne le zavajajoče, ampak tudi povsem netočne.
Pri tem je potrebno poudariti, da se je obseg dobička NLB Skupine v zadnjih letih povečeval predvsem zaradi uspešnega poslovanja hčerinskih bank izven meja Republike Slovenije. Konkretno je bilo v letu 2024 58% dobička NLB Skupine ustvarjenega na tujih trgih, leta 2025 pa je bil odstotek dobička, ustvarjenega na tujih trgih, še nekoliko višji.
Avtor nadalje zapiše: »Vpogled v delovanje NLB pa vsaj meni kaže, da je to zmedeno in slabo vodena banka, za katero ne moremo reči, kaj sta njena poslanstvo in vizija. Je monopolist na slovenskem trgu in tudi tu slab konkurent, saj izgublja tržni delež.«
Navedbe v celoti zavračamo kot neutemeljene. NLB Skupina je sistemsko pomembna univerzalna finančna institucija, ki deluje v sedmih državah Jugovzhodne Evrope; delnice NLB oziroma potrdila o lastništvu pa so uvrščene v trgovanje na Ljubljanski oziroma Londonski borzi. Upravljanje in vodenje tako celotne NLB Skupine kot še posebej NLB je jasno in skrbno nadzorovano. Nenazadnje NLB neposredno nadzira Evropska centralna banka (ECB), kar med drugim pomeni, da je na položaje v njen Nadzorni svet in Upravo mogoče imenovati izključno neodvisne in kolektivno primerne ter ustrezne kandidate, ki so podvrženi poglobljenemu postopku vnaprejšnjega preverjanja. Posledično v upravi banke danes sedi sedem kariernih bančnikov iz štirih držav z vsaj dvajsetletnimi posamičnimi izkušnjami na svojih področjih delovanja v mednarodnih bančnih skupinah na več različnih relevantnih trgih.
Tudi vizija in poslanstvo banke sta jasno določeni, javno komunicirani in predvsem pozorno spremljani in ocenjevani, saj to od nas, nenazadnje, pričakujejo delničarji. Tako vizijo in poslanstvo kot konkretne projekte in cilje smo javno razkrili maja 2024 ob objavi nove poslovne strategije, vse od takrat pa napredek spremljamo in javno komuniciramo vsako četrtletje ob prikazu poslovnih rezultatov.
Težko pa razumemo tudi nasprotujoče si navedbe avtorja, ki v istem stavku hkrati zapiše, da je NLB monopolist in slab konkurent. Na slovenskem trgu je prisotnih več kot 10 bank in hranilnic, ob tem pa še več tujih neobank, zaradi česar seveda ne moremo govoriti o monopolu. Ob tem avtor zavaja tudi z navedbo o izgubljanju tržnega deleža NLB. Navedba nikakor ne drži. Še več: od 2015 do 2025 je NLB v Sloveniji povečala svoje tržne deleže na vseh ključnih segmentih poslovanja. Tržni delež NLB pri stanovanjskih posojilih se je iz 21,7% leta 2015 povečal na 32,4% leta 2025. Tržni delež pri posojilih gospodarstvu je v tem obdobju narastel iz 22,4% na 32,4%; tržni delež NLB Skladov pa se je v desetih letih povečal iz 24,8% na 42,1%. Ob tem se je tudi tržni delež NLB v Sloveniji glede na bilančno vsoto precej povečal in danes dosega 33,1%, leta 2015 pa je znašal 23,3%.
V NLB se bomo še najprej trudili, da bomo neprestano izboljševali našo uporabniško izkušnjo, ter ob tem uresničevali našo ambiciozno poslovno strategijo, s katero ustvarjamo dodano vrednost tudi Republiki Sloveniji in s tem vsem njenim državljanom.
NLB Korporativno komuniciranje