To velja na vseh področjih delovanja države, še posebej pa na področju nacionalne varnosti in obrambe. Obrambna politika ni zgolj ena od javnih politik države. Je ena od njenih temeljnih državotvornih politik, saj zagotavlja njeno neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost ter varnost državljank in državljanov tudi v skrajno neugodnih in najtežjih varnostnih razmerah. Obrambnih zavez Republike Slovenije v okviru Severnoatlantskega zavezništva zato ne gre razumeti kot odziv na zunanjepolitična pričakovanja ali celo pritiske zaveznikov. Republika Slovenija jih soustvarja, jih kot suverena država prostovoljno sprejema in se zavezuje k njihovemu uresničevanju. Prav zato sta njihovo oblikovanje in izpolnjevanje predvsem izraz odgovornosti države do same sebe.
Prav zato razprava o obrambnih zavezah Republike Slovenije ne bi smela izhajati predvsem iz vprašanja, kaj od nas pričakuje Nato, temveč iz vprašanja, kakšen odnos imamo do lastnih odločitev. Vsaka odgovorna država namreč svojo verodostojnost gradi predvsem s tem, da premišljeno sprejema zaveze in jih nato tudi dosledno uresničuje. Prav v tem se kaže njena strateška zrelost.
Vse se vrti okoli dveh odstotkov
V slovenskem javnem prostoru se razprava o obrambnih zavezah že vrsto let skoraj izključno vrti okoli enega samega vprašanja – dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambne izdatke. Čeprav gre za pomembno politično zavezo, takšna razprava nehote ustvarja vtis, da je denar sam po sebi cilj. V resnici ni. Denar je sredstvo. Cilj so obrambno-vojaške zmogljivosti, celovita obrambna pripravljenost države ter njena sposobnost verodostojnega in sorazmernega nacionalnega prispevka h kolektivnemu odvračanju in obrambi v okviru zavezništva.
Ravno zato se Republika Slovenija danes sooča z dvema medsebojno povezanima problemoma. Eden je politično in javnomnenjsko zelo izpostavljen, drugi pa bistveno manj, čeprav je z vidika nacionalne varnosti in obrambne sposobnosti države še pomembnejši.
Prvi se nanaša na dolgoletno neizpolnjevanje zaveze glede deleža obrambnih izdatkov. Ta je razumljivo deležen največje pozornosti domače in tuje javnosti, saj ga je mogoče preprosto izraziti z enim samim številom.