Prelomni ovitki pop albumov

Osmi, za mnoge najbolj ključen album skupine The Beatles jasno kaže, da se je kvartet soočil z družbeno stvarnostjo. Skladbe, še vedno je med njimi nekaj povsem običajnih popevk (When I'm Sixty-Four), se v nekaterih primerih že razvijejo v prava simfonična (Day in Life) ali psihedelična dela (Lucy in the Sky with Diamonds). Glasba je poslušljiva in kljub vsemu ni tako odtrgana in pod vplivom različnih mamil kot kasneje pri albumu The Beatles (The White Album) iz leta 1968, po drugi strani pa gre za ploščo z morda najbolj atraktivnim ovitkom v zgodovini popa. The Beatles tvorijo namišljeno skupino Sgt. Pepper Lonely Hearts Club Band, oblečeno v barvne uniforme, okoli njih pa se drenjajo stari, voščeni Beatlesi in velika skupina ljudi, ki je vplivala na njihov razvoj, vseh ne bomo naštevali: Aldous Huxley, Dylan Thomas, Tony Curtis, Marilyn Monroe, William S. Burroughs, Stan in Olio, Karl Marx, H. G. Wells, James Joyce, Bob Dylan, Marlon Brando, Oscar Wilde, Johnny Weissmuller - Tarzan, Sonny Liston, Shirley Temple, Albert Einstein, Bette Davis, Marlene Dietrich … Delo sta podpisala angleška popartista Jann Haworth in Peter Blake.

Že naslov je za pozna petdeseta neverjeten, morda nihče na svetu ne takrat ne kasneje ni bil tako zaverovan vase kot Elvis v svoji zlati obleki. Oblikovalski oddelek založbe RCA se je strinjal in fotografijo Alfreda Wertheimerja pomnožil na ovitku, s katerega v popartistični maniri sije 15 različno velikih Elvisov. Kljub napovedi na ovitku so prodali le kakšne tri milijone plošč, a so na Billboardovo lestvico plasirali nekaj malih plošč, med drugim dve na prvo mesto: Don't in tik pred Elvisovim odhodom v vojsko še A Big Hunk o' Love.

Prvi album ameriške alter skupine The Velvet Underground z nemško pevko Nico je eden najvplivnejših v zgodovini, tudi zaradi ovitka, ki ga je oblikoval popartistični genij Andy Warhol. Na belem ozadju ovitka je banana, ki lahko pomeni marsikaj ali nič, je pa osnovna poanta vseeno preprosta: uporabiti enostaven predmet in ga spremeniti v nekaj velikega. Plošča z znamenitim ovitkom v svojem času ni bila velika uspešnica, prinaša pa nekaj zimzelenih, ki se lahko merijo z najboljšimi: Sunday Morning, I'm Waiting for the Man, Run Run Run …

Če je res, da je ovitek plošče Sgt. Pepper Lonely Heart Club Band najpomembnejši v pop glasbi, nujno potrebuje karikaturo. Takšno, ki jo je bil sposoben narediti genij, kot je bil Frank Zappa. Že naslov albuma V tem smo samo zaradi denarja pove veliko. Tudi to, kaj je Zappa mislil o Beatlesih. Na ovitku so Zappa in njegova ekipa nasprotno od Beatlesov povsem groteskni, zraven se namesto največjih drenjajo policisti, vojaki, nuna, požrešni kapitalisti, gospodinja, mutant … Uspešnica s plošče? Who Needs the Peace Corps?.

Dark Side of the Moon, osmi album skupine Pink Floyd, je res eden najbolj prodajanih albumov v zgodovini glasbe, a je kot ovitek, pa tudi koncept, celo bolj zanimiv njihov deseti album Animals. Na ovitku je velika, zdaj že zaprta londonska elektrarna Battersea Power Station, nad njo pa leti rožnat pujs. Album sicer temelji na delu Živalska farma Georgea Orwella, a se ne loteva stalinizma, ampak kapitalizma, prašič (dolg je 12 metrov in visok okoli sedem metrov), ki lebdi nad elektrarno, simbolizira pohlep in elito. Skladbe: Pigs, Dogs, Sheep.

Lestvice, ki smo jih pregledovali, na isto mesto postavljajo albuma Nightclubbing in Island Life. V obeh primerih gre za ovitka, ki predstavljata dovršeni fotografiji jamajške pevke, igralke in manekenke Grace Jones. Geometrija njenega telesa je še posebej dovršena na ovitku iz leta 1985, ko temeljito naoljena pevka drži mikrofon in stoji na eni nogi. Fotografija je delo njenega sodelavca Jean-Paula Gouda. Poza pevke deluje skoraj nadčloveško, a je zelo retuširana, v realnosti namreč ne bi bila mogoča. Skladbe? Plesna verzija skladbe La Vie en Rose.

Levičarjem, še posebej ameriškim, desničarji ne verjamejo na besedo. In tudi zato so se fantje iz punk skupine Dead Kennedys, z Jellom Biafro na čelu, odločili na naslovnici albuma Plastic Surgery Disasters uporabiti fotografske dokaze. Sliko Hands (Roki) je leta 1980 posnel Michael Wells. Do nečloveške oblike shujšana roka ugandskega dečka in nekaj obilnejša roka krščanskega misijonarja še vedno govorita o svetu, v katerem živimo, tudi o najbogatejšem med bogatimi, Elonu Musku, ki se je odločil, da pri lakoti v Afriki ne misli pomagati.

Naslovnica drugega albuma skupine Nirvana prikazuje golega dojenčka, ki plava pod vodo z ameriškim dolarjem na ribiškem trnku. Pokojni Kurt Cobain je sam ponudil idejo, potem pa so se lotili fotografiranja. Slikal je Kirk Weddle in se odločil za posnetek štirimesečnega Spencerja Eldna, sina svojega prijatelja. Najprej so hoteli izbrisati genitalije, a se Cobain ni dal. Pomen? Kritika kapitalizma, dojenček simbolizira čistost, medtem ko trnek in denar nakazujeta pritisk odraščanja v materialnem svetu. Uspešnica z albuma je seveda Smells Like Teen Spirit.

Prvi studijski plošči skupine Guns N' Roses so po nekaj dnevih zamenjali ovitek. Prvotna naslovnica albuma je bila namreč zasnovana na sliki Roberta Williamsa in je upodabljala žrtev in robotskega posiljevalca, ki ga bo kaznoval futuristični maščevalec. Potem ko je več glasbenih trgovcev zavrnilo prodajo albuma, so naslovnico namestili v notranjost in jo nadomestili s sliko keltskega križa in petih lobanj članov skupine. To je plošča, na kateri so Sweet Child o' Mine, Welcome to the Jungle, Paradise City …

Ameriška superzvezdnica se le redko odloča za ovitke albumov, na katerih ni njenega obraza ali vsaj telesa. Na njenem sedmem albumu sta se s fotografinjo Carlijn Jacobs odločili, da bo pevka sedla na svetlečega konja, ki naj bi simboliziral tako eleganco kot vrnitev disco oziroma klubske estetike. Po drugi strani jahanje bleščečega konja poudarja tudi estetiko dive, simbolizira moč in nadzor. Album Renaissance se je seveda izvrstno prodajal, z njega so šli tudi štirje singli Break My Soul, Cuff It, Virgo's Groove in America Has a Problem.