Med dolgo vrsto doseženih svetovnih rekordov si lasti tudi dva, ki zavzemata v zgodovini te smučarske discipline posebno mesto. To sta prvi polet čez 100 metrov in prvi polet čez 200 metrov. Prvega je pred okroglimi 90 leti dosegel Avstrijec Josef »Sepp« Bradl, drugega pa leta 1994 Finec Toni Nieminen. Tudi tretji izjemni mejnik v smučarskih poletih je posredno povezan s Planico, saj je prvi polet čez 250 metrov uspel Slovencu, Petru Prevcu, leta 2015 v norveškem Vikersundu. Ob omembi Planice in Norveške oziroma Norvežanov pridejo na plano mnoge peripetije iz časov, ko je bila na skakalnicah prvič presežena stotica. Norvežani, ki veljajo za »izumitelje« smučarskih skokov, so z veliko nejevolje in ljubosumja sprejeli dejstvo, da je planiška skakalnica posekala vse njihove, da svetovni rekord ni bil dosežen na Norveškem in da ga ni dosegel Norvežan. Na tekmovanju, na katerem je Bradlu uspel rekordni dosežek, užaljeni Norvežani niso hoteli nastopiti niti v poskusni seriji. Pri mednarodni smučarski zvezi FIS jim je nato uspelo doseči omejitve pri nadaljnjem lovu na svetovne rekorde, zaradi česar je ta organizacija prepovedala graditi skakalnice, ki bi omogočale polete do 100 metrov in več, češ da so prenevarni. Slovenski smučarski delavci so FIS takrat predlagali priznanje nove discipline – smučarskih poletov. Tudi tu so se Norvežani pokazali kot največji nasprotniki koristnega predloga, ki pa ga je nasprotno od njih podpirala večina preostalih skakalnih držav. Norveški glas je naposled postal prešibak in na 15. kongresu FIS leta 1938 v Helsinkih so bili smučarski poleti kot posebna disciplina uradno priznani, dovoljena je bila tudi gradnja večjih skakalnic. Kljub vsemu je bilo prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih organizirano šele leta 1972, kje drugje kot v Planici. Prvi zmagovalec je bil Švicar Walter Steiner, ki je imel v tistih časih na letalnicah približno takšno premoč, kot jo ima danes naš Domen.

Kako gleda inozemstvo na našo Planico

Inozemski listi so mnogo komentirali predlog naše zveze, da se uvede nov šport – smuško letenje. Kakor je prvič ta predlog vzbudil dvome o potrebi te nove športne panoge, o tem, ali je taka razlika res podana, tako se vedno bolj oglašajo v listih strokovnjaki, ki se zavzemajo za upravičenost tega predloga in potrebo priznanja delu, ki ga je doslej pokazala Planica.

O Wintru in Zürškem Sportu, ki sta prva komentirala ta predlog, smo že pisali. Medtem so izšli članki tudi v drugih listih. Nekam nezaupen je dunajski Sporttagblatt, ki je v svojem prvem članku razlagal vso stvar le kot izhod iz zagate, v katero je spravila Fisa Planico s svojo zabrano. V svojem drugem članku, ki ga prinaša pod velikim naslovom: »Smuški letalci iz Planice«, razpravlja o utemeljitvah udruženja smučarjev Planica za uvedbo novega športa in dostavlja, da je pa najbolj zanimivo, kakšno stališče bo zavzela Fisa do tega predloga in če bodo ostali pri svojem trdnem stališču.

Völkischer Beobachter prinaša v daljšem članku svoje odlične športne rubrike razpravo: »Skok ali polet?« in razpravlja, kako je smuški šport obogaten z novim pojmom smuških poletov kot rezultatom dosedanjih prireditev v Planici, ki jim ni mogoče odrekati velikega uspeha. Za predlog pravi, da je zelo podrobno in prepričevalno utemeljen. Novi šport smuškega letenja zahteva predvsem nove in pravilne športne naprave: letalnice. Ne more sicer Fisa sama potrditi nove discipline, odločiti mora kongres, ali do tja se bo iskalo in študiralo naprej, disciplina pa ostane kot prosta, od Fisinih pravil neodvisna športna panoga, ki se bo morda razvila tudi do 120 m. (…)

Zanimiv članek preko dve strani je napisal Bildstein v službenem glasilu Avstrijske smuške zveze »Der Ski«. (…) Vpraša, kaj bi se zgodilo, ako bi na dan letošnjih skakalnih tekem v Planici skočil Andersen na Norveškem 100. mesto 96 m (…)

Slovenec, 14. decembra 1936

Planica 1963 v kritični luči

»Planica 63« je za nami. Spet veličastna športna prireditev, ki je pritegnila v razmeroma težko pristopno gorsko dolino pod Poncami v vseh treh dneh blizu 70.000 gledalcev. (…)

In vendar nismo povsem zadovoljni. Prav se nam zdi opozoriti na napake, ki jih bo treba v prihodnje odpraviti. Ponavljamo, da je organizacijski komite Planica uspešno rešil nalogo: če kljub temu opozarjamo na slabosti, delamo to z namenom, da jih v prihodnje ne bi bilo več. Gre za tri stvari: prvič, zakaj se je prireditev prvega dne zakasnila za eno uro, – drugič, zakaj so bili naši skakalci tako »kratki« – in tretjič, zakaj niso skakali z daljšim naletom, da bi bili ustregli ljudem, ki so si želeli resničnih poletov na smučeh. (…)

Delo, 28. marca 1963

Ali res Planica nič ne pomeni?

O Planici in njeni zgodovini smo dosti govorili ter pisali in mirno lahko trdimo, da je vsaka planiška prireditev ena največjih in najpomembnejših v našem športu. Prav zaradi Planice je šla že pred skoraj 30 leti v svet beseda o našem smučarskem športu, v tej lepi dolini so se vrstili svetovni rekordi, tu so se in se še vedno zbirajo najboljši smučarski skakalci sveta.

In vendar se je našel nekdo, ki je dejal dobesedno takole: »Planica za smučarski šport v naši državi ne pomeni veliko! Prinaša koristi turizmu, privlačna je, ker je atraktivna – toda ali je to za športno panogo dovolj? Zgodilo se je tudi to, da je bilo letos na 8 tekmovalcev tudi 500 funkcionarjev. Denar so zapravljali neodgovorno. Ali je bilo to potrebno?

Trideset milijonov, ki jih je »požrla« Planica 63, to ni majhen denar. Prav nasprotno. To je ogromna vsota v primeri z rezultati, ki smo jih dosegli.

Da ne bo slepomišenja, povedati moramo in vemo, da boste presenečeni, da je to dobesedni prevod izjave predsednika Smučarske zveze Jugoslavije tov. Konstantinovića, ki je bila natisnjena v listu »Sportska revija« 3. 4. 1963 na 8. strani.

V odgovor lahko povemo samo to – jasno in odločno, da smučarski poleti v Planici za nas pomenijo izredno veliko! (…)

Samo mimogrede: trditve tov. Konstantinovića so med drugim tudi netočne, kajti v Planici še daleč ni bilo 500 funkcionarjev, Planica ni stala 30 milijonov dinarjev in denarja tudi ni nihče zapravljal!

Polet, 7. aprila 1963

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si

Priporočamo