V Romuniji so pod vodstvom Nicolaea Ceausesca iskali več neodvisnosti od Moskve, vendar brez težnje po demokratizaciji po zahodnem vzoru, na Poljskem so glas nezadovoljstva nad stanjem in režimom začeli dvigovati študenti, vendar jih je Vladislav Gomulka na silo utišal. Na Madžarskem je bilo po krvavo zatrti vstaji leta 1956 na videz mirno, vendar je nezadovoljstvo tlelo pod površjem. Še večje nezadovoljstvo so s shodi in drugimi manifestacijami že leta 1967 pokazali češkoslovaški študenti, katerih gibanje se je hitro razširilo med širše prebivalstvo in z zamenjavo na državnem vrhu dobilo podporo reformnega dela partije pod vodstvom Aleksandra Dubčka, ki je prvi sekretar češkoslovaške komunistične partije postal januarja 1968. Dubček je bil tudi glavni pobudnik reform, začetih aprila istega leta, zaradi česar se je gibanja prijelo ime praška pomlad. Med glavne vzroke za njegov poskus reformiranja socialističnega sistema v državi velja šteti gospodarske težave zaradi neučinkovitega centralnoplanskega sistema, nezadovoljstvo prebivalstva zaradi cenzure in politične represije, želje po več osebnih svoboščinah ter zahteve intelektualcev, študentov in dela članov partije po modernizaciji države. Dubček je zagovarjal idejo »socializma s človeškim obrazom«, zaradi česar je z začeto reformo začel odpravljati cenzuro, dopuščati svobodnejše medije, širiti svobodo govora in zbiranja, pripravljati gospodarske reforme in razmišljati o večji politični pluralnosti. Napovedane spremembe je podprla tudi inteligenca. Povsem nenaklonjeni praški pomladi pa so bili v Moskvi in njenih satelitih. Vse ostrejši sovjetski retoriki proti »kontrarevoluciji« in »antisocialističnim silam« v Češkoslovaški je avgusta istega leta sledil vdor vojaških sil držav Varšavskega pakta, s čimer so nasilno odpravile svobodomiselnost novega vodstva te, pred 2. svetovno vojno gospodarsko najbolj razvite slovanske države.
Na Poljskem vre dalje
VARŠAVA, Polj. – Komunistični režim Vladislava Gomulke hoče končati nemir med poljsko inteligenco s povečanim političnim pritiskom. Tako je dal zapreti osem oddelkov tukajšnje univerze, da bi pri ponovnem vpisu lahko vse vodnike nezadovoljnežev izločil. Vojaška oblast je 200 najbolj znanih vodnikov nezadovoljnih študentov poklicala v vojaško službo. Univerzitetne oblasti v Varšavi so izključile 34 študentov, potem ko je vlada odpustila iz službe 6 univerzitetnih profesorjev.
To je sedaj najobsežnejša čistka vrst poljske inteligence od časa stalinistične diktature. (…)
Ameriška domovina (Cleveland), 4. aprila 1968
Socializem mora odgovarjati lastnim pogojem in tradicijam
PRAGA, 5. – Zaključilo se je zasedanje plenuma centralnega komiteja češkoslovaške komunistične partije, ki je soglasno odobril program partije in nekatere pomembne resolucije. V programu je med drugim rečeno, da hočejo, da »socializem odgovarja lastnim pogojem in lastnim tradicijam« in da mora »demokratična kritika« prizanesti poštenim aktivistom, ki so »posvetili dvajset let svojega življenja gradnji socializma«. Programa niso v celoti objavili in ga bodo verjetno v nedeljo. (…)
Primorski dnevnik, 6. aprila 1968
Moskva sledi pazljivo krizi komunizma v Vzhodni Evropi
DUNAJ, Avstr. – Vsa znamenja in vse vesti, ki prihajajo zadnje čase sem iz komunističnih držav Srednje in Vzhodne Evrope, kažejo jasno na rastočo krizo komunističnih režimov v tem delu Evrope. Znaki krize so vidni celo v sami Rusiji, kjer inteligenca stremi k večji svobodi in kjer managerji to uveljavljajo v naporih, da bi povečali produkcijo in zaslužke.
Vzroki nemira in krize so stremljenje po boljšem in svobodnejšem življenju v Rusiji, v satelitskih državah pa še stremljenje po večji neodvisnosti od Moskve in po močnejšem uveljavljanju nacionalne zavesti in iskanju nacionalnih koristi. (…)
Moskva razvoj skrbno zasleduje in preudarja, kako bi ga mogla preokreniti tako, da bi jim čim manj škodoval in povzročal čim manj težav v času, ko ima dovolj opravka drugod. Njeno skrb dokazujejo kar trije posveti vodnikov komunističnih držav v zadnjih treh mesecih. V zgodnjem marcu so se sestali v Sofiji, kjer so se Romuni tako vznejevoljili, da so konferenco zapustili. Kasneje v marcu so se zbrali v nemškem Dresdenu, ko so začele reforme v ČSR siliti preko »dovoljenih mej«. Romunov na tem sestanku ni bilo, bili so le še Vzhodni Nemci, Poljaki, Čehoslovaki, Madžari, Bolgari in Rusi. Na zadnjem sestanku vodnikov v Moskvi pretekli teden že ni bilo več tudi Slovakov in Čehov!
Svet ugiba, kaj bo ukrenila Moskva, kaj bo ukrenila Praga. Ali bo zadnja le ostala v mejah, ki so Moskvi še sprejemljive, ali bo pustila, da »svoboda skipi« in morebiti sproži kak nevaren ali celo nasilen odgovor Moskve? (…)
Ameriška domovina, 14. maja 1968
Strah pred Prago
Komunistična diktatura proletariata ima vse znake totalne diktature, ki ne pusti človeku nobene svobode. Misli, da ga mora voditi od rojstva do smrti in da mora biti že srečen, če jo sme ubogati. Seveda potrebuje taka diktatura tudi neko idejo vodnico. Komunizem jo je našel v naukih Marxa in Lenina. Ker so pa ti nauki vse prej kot lahko umljivi, obstaja vedno nevarnost, da jih posamezni komunistični voditelji, pa tudi cela partijska vodstva po svoje tolmačijo. Dokler je živel Stalin, je s svojo močno roko in s svojimi brezobzirnimi čistkami skrbel, da je imel komunizem enotno ideološko podlago. Po njegovi smrti je ta ideološka enotnost izginila. Z njenim propadom pa so se začeli pojavljati nacionalni komunizmi: najprej Titov, potem kubanski, nato kitajski, ob njem romunski in sedaj še češkoslovaški. (…)
Katoliški glas, 1. avgusta 1968
Zaključeni razgovori o načelnih vprašanjih med delegacijami KP ČSSR in Sovjetske zveze
PRAGA, 31. Češkoslovaška televizija se je ob zadnji oddaji Vesti ob 23. uri po lokalnem času opravičila zaradi vesti, da so se razgovori v Čierni že končali in nato pojasnila, da so se razgovori nadaljevali tudi v poznejših večernih urah in se še vedno nadaljujejo. (…)
Kaže, da češkoslovaška delegacija ni popustila glede osnovnih vprašanj in da je vztrajala na pravici, da sama odloča o svojih stališčih odnosno o notranjem razvoju ČSSR. (…)
Primorski dnevnik, 1. avgusta 1968
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si