Ker ni naredila fakultete, kar bi ji omogočilo, da postane učiteljica, se je Hamptonova spopadala z občutki manjvrednosti, vendar pa je obenem veljala za najbolj zanesljivo pomoč na šoli. Nič ji ni bilo odveč.
Štirideset let je čistila hodnike in učilnice, praznila smetnjake, pobirala vstopnice na šolskih prireditvah in tekmah ter pomagala dijakom pri učenju. Še danes, ko je že v pokoju, pomaga malčkom.
Nedavno so jo kot izkušeno pedagoginjo povabili na posvetovalni sestanek ob odprtju nove podružnične šole, ob čemer se je počutila počaščeno, vendar to ni bil pravi razlog za vabilo.
Na sestanku so ji rekli, naj odgrne pregrinjalo, s katerim je bilo zakrito ime nove podružnične šole, in ko ga je odgrnila, je zagledala svoje ime. Šolo so poimenovali po njej, vestni hišnici Marilyn Hampton. Obenem to ni prvi tovrstni primer. Leta 2024 so na novo odprto šolo v Misuriju poimenovali po Claudene Wilson, prav tako dolgoletni hišnici.