Takrat so okoli 3000 vietnamskih otrok, ki naj bi ostali brez staršev ali pa so jih tudi nasilno ločili od družin, odpeljali v več držav, tudi Avstralijo. Njeni posvojitelji, ki so se prijavili na oglas za potencialne krušne starše otrokom iz Vietnama, so poleg dojenčice dobili njen domnevni rojstni certifikat, za katerega pa so hitro ugotovili, da podatki na njem ne morejo držati. Da je prišlo do zamenjave identitete za tisti čas kaotičnega umika iz Južnega Vietnama, ni bilo nič nenavadnega. Skupaj s še eno posvojeno sestro in tremi brati je kot Chantal z lepim otroštvom odraščala v Adelajdi.
Šele po rojstvu njene hčerke Jade leta 1995 se je začela več spraševati o svoji identiteti. Leta 2004 je prvič odpotovala v Vietnam, da bi izvedela kaj več o svojih dejanskih starših. Šele dobro desetletje pozneje je z DNK-testi začela iskati sorodnike. Pravi preboj zanjo se je zgodil šele pred dvema letoma, ko je s pomočjo televizijske oddaje in testiranja DNK prišla do svojega biološkega brata Glenna, ki je bil njen dvojček in je povrh živel v bližnjem Brisbanu. Skupaj s hčerko sta ga poiskali prek spletnih omrežij. Poklicala ga je po telefonu in v poltretjo uro trajajočem pogovoru sta sestavljala svojo življenjsko zgodbo. Njuno prvo osebno srečanje je bilo zelo čustveno, a čeprav sta sedaj združena, še naprej ne vesta, od kod izvirata, kaj se je dogajalo ob koncu vojne in kako je možno, da sta bila kot dvojčka ločena v postopku posvojitve.