Začutim, da imam tokrat v rokah nekaj več. Privlačnost nesramnih ustnic. Naslov, ki privlači, no, bolje rečeno, privleče. In vleče, vleče. Kot da bi bila ta knjiga neke vrste testament, opravičilo za čas, ki noče izginiti.
Že naslovnica je tako omamna in živa, kot bi me z nje gledala sama avtorica, o kateri piše na notranjem zavihku tole: »Mateja Sever, rojena avgusta 1970 (Luna v Ovnu, Sonce v kvadratu s Saturnom); letos tretje leto na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; njeni teksti objavljeni v Mentorju, Znamenju, Sodobnosti, MZIN-u; 1991 prva knjiga v samozaložbi (Knjiga.); piše grafite ob Ljubljanici (Sonček je in ti si skuštrana); nepotrpežljiva, močno nagnjena k pretiravanju in čustvenim izpadom; nedosledna, trmasta pri napačnih stvareh, brez občutka za intimne stvari, ki se jih ne govori; če jo preveč zaboli, se umakne; uči se razvijati intuicijo in goljufati ego; ta je močan, da prekrije občutljivost. V bistvu kaj; ljudje smo drug drugemu prostovoljni ideali … Ezoterika in očitni simptomi puer aeternusa; če ste pozorni, lahko večkrat opazite poseben izraz na njenem obrazu.«