Pa kljub temu: gospodarska rast je od leta 2022 do danes nizka in stabilno pada. Takšna rast je nastala po zelo burnih časih z vidika rasti BDP in tudi burnih za prebivalstvo ter gospodarstvo nasploh v letih 2020 in 2021, ko smo spoznali udarce covida-19. Zanimivo pa je, da tudi po tem, ko je ta pandemija izzvenela in se je gospodarstvo utirilo na današnjo počasno tirnico, ta pot BDP ni dosegla dokaj stabilne rasti iz leta 2019 in pred tem.
Kaj je stiskalo gospodarsko rast v letu 2025?
Na prvi pogled je krivec za gospodarski zastoj v letu 2025 stagnacija ali celo padanje realnega in nominalnega izvoza in zelo nizka rast domačega povpraševanja (potrošnje gospodinjstev, investicij in državne potrošnje). Izvoz konec koncev dosega več kot 80 odstotkov BDP in več kot 45 odstotkov efektivnega povpraševanja (vsega denarnega povpraševanja domačih in tujih kupcev, ki je bilo v letu 2024 okoli 117 milijard evrov). Še leta 2022 je izvoz denarno zrasel za 23,2 odstotka, realno pa za 7,4 odstotka, naslednje leto pa je padel na negativne stopnje rasti. Vendar razlaga ni tako preprosta, saj je bila rast realnega BDP že leta 2022 le 2,7 odstotka. Ključna sta namreč dva procesa. Enega opazimo v denarnem – keynesijanskem – pogledu na gospodarstvo, drugega v realni – recimo klasični – sliki gospodarstva.
Najprej, izvoz je del sicer denarnega efektivnega povpraševanja. A za povpraševanje na slovenskem trgu moramo upoštevati še uvoz. Za leto 2025 pa je ključno, da je uvoz tako nominalno kot realno rasel hitreje kot izvoz. Če več porabimo za nakupe v tujini, kot v tujini zaslužimo z izvozom, to namreč zmanjšuje denarni BDP. Dinamika izvoza tako letos manj prispeva k rasti denarnega BDP tudi zato, ker uvoz raste hitreje kot izvoz. Pri tem niti ni pomembno, da je izvoz nominalno večji od uvoza in da je trgovinska bilanca pozitivna. Pomembna je razlika v dinamiki, in ta letos v Sloveniji stiska efektivno povpraševanje in gospodarsko rast. Tako je bilo tudi že v letih 2021, 2022 in 2024. Očitno je bilo v teh letih lažje kupovati na tujih trgih, kot na te trge prodajati. Upam si trditi (ob poznavanju nekaterih začasnih makroekonomskih agregatov za leto 2025), da v letu 2025 dinamika rasti nakupov v tujini nad rastjo prodaj v tujino zmanjšuje rast denarnega BDP za več kot 1 odstotek. Če tega učinka ne bi bilo, bi bila rast denarnega BDP v Sloveniji v letu 2025 okoli 2 ali malo več kot 2 odstotka.
