Še ne tako davno smo denimo dobro vedeli, da ne moreš v vsakem trenutku in pred vsakim izreči, kar ti leži na duši; vedeli smo, da ljudje zelo različno dojemajo stvari in da si zato lahko nehote zelo napačno razumljen; vedeli smo, da lahko ista šala v eni družbi izzove krohot, v drugi pa mučno tišino. Tudi zato smo, na primer, otroke učili, da se ni lepo pred sošolkami in sošolci hvaliti z dragimi oblekami, novim skirojem ali potovanjem v Pariz, saj so med njimi gotovo tudi takšni, ki jim starši tega ne morejo privoščiti.
Fotografija: Tomaž Skale
Pismo iz mehurčka
Posledica življenja v mehurčkih ni le v tem, da poslušamo le še mnenja somišljenikov in da prejemamo našim pričakovanjem in prepričanjem prilagojene informacije ter da imamo zaradi tega verjetno precej izkrivljen pogled na svet. Mnogo večja težava je v tem, da smo ljudje vse bolj netaktni, saj s tem, ko večino časa istim ljudem govorimo iste reči, pospešeno izgubljamo občutek za (ne)primernost lastnih besed.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×