Potem je leta 2014 posnel TV-serijo Življenja Tomaža Kajzerja, ki je nakazala novo smer v slovenskih nadaljevankah. Leta 2017 je sledil prvi celovečerec Prebujanja, 2018 pa mladinski film Gajin svet, ki sta mu s 4-letnimi intervali sledila še Gajin svet 2 in Gajin svet 3. Prva slovenska filmska trilogija po Kekcu je s tretjim delom začela svojo pot po kinodvoranah letos konec avgusta in že dobila drugo zlato rolo, za več kot 50.000 gledalcev.
Od ideje do filma? Kako?Vedno moraš najprej napisati scenarij. Če govorimo o Gajinem svetu, sva se leta 2017 s Špelo Levičnik odločila, da bova napisala scenarij za film, ki na začetku ni bil mišljen kot mladinski film, ampak sva primarno razmišljala o družinskem filmu. O filmu, ki govori o odnosu med starši in otroki in zgodbi, ki nagovarja ene in druge na različnih nivojih. To je v vseh treh filmih zgodba o osrednjem liku, ki je po eni strani občutljiv in hkrati nima pasivnega odnosa do življenja in sveta. Pisanje scenarija je prijeten del procesa pri nastajanju filma. Po treh posnetih filmih Gajinega sveta ugotavljam, da se večino časa ukvarjam s tem, kako bom našel denar za film. Kljub temu in po vseh letih pa še vedno čutim skoraj otroško veselje in strast, ko se lotevam novega projekta.
Zakaj je pridobivanje denarja za film tako težavno?Produkcija filmov je zares verjetno ena najdražjih vrst umetniškega ustvarjanja. In zato lahko po eni strani razumem, zakaj ni enostavno. Absurdno pa je, da je bilo pri prvem delu Gajinega sveta najlaže priti do finančne podpore. Ko pa film posnameš in je uspešen, ogledalo si ga je več kot 75.000 gledalcev, si predstavljaš, da bo financiranje naslednjega dela skoraj samoumevno. Napisala sva scenarij za Gajin svet 2 in na svoje veliko presenečenje sem spoznal, da stvari ne sledijo tej logiki. Scenarij ni bil sprejet. Na Slovenskem filmskem centru (SFC) smo padli skozi. Posebej absurdno je bilo, da smo imeli že zagotovljeno polovico proračuna, pa vendar so na SFC projekt zavrnili.
Razlogi?Teh povezav ne razumem in takrat sem mislil, da se mi bo zmešalo. Če je neki film uspešen in ima logično nadaljevanje, je to a walk in a park, samo po sebi umevno, da dobiš možnost posneti še naslednji film. Scenarij za dvojko je bil na prvem razpisu katastrofalno slabo ocenjen, kot da je največji shit na svetu. Toda ko smo ga prijavili na drugi razpis, smo uspeli, in nastal je drugi del, ki je imel še več gledalcev kot prvi. V Sloveniji to, da si uspešen, očitno ni zagotovilo, da bi te obravnavali vsaj kot nekoga, ki ima potencial. Po drugem delu sem bil takega odnosa že navajen, čeprav sem upal, da se zgodba ne bo spet ponovila. Toda ko smo se odločili, da naredimo še tretji del Gajinega sveta, se je zgodila identična zgodba. Scenarij za tretji del je bil na prvem razpisu ocenjen najbolj katastrofalno od vseh scenarijev, ki sem jih kadar koli napisal in prijavil na SFC. Na srečo smo uspeli na drugem razpisu in ga v rekordnem času tudi posneli.