Ko je Kreslin prisopihal do njega, je imel na ustnicah verz, ki ga je zadel, kot lahko zadene prvi pomladanski poljub. Le trenutek je bilo treba ujeti, ker takšne pesmi ne čakajo – tega se je mojster še kako zavedal. Takoj sta se prijela dela, saj se je čas za malico hitro iztekal in treba je bilo nazaj v službo. Zadnji verz je hitro dobil družbo, med skladanjem sta se hitro ujela, tako kot so se potem na vajah ujeli tudi s Čučkom, ki je dodal svoj nepogrešljiv kitarski pečat. Vaje so bile vsak dan in utrjevanje jim je šlo odlično od rok. Kmalu je moral leteti, dol na cesto, čeprav je še vedno lebdel, tako kot vedno, kadar je bil prestreljen z verzi; hodil je in mrmral, včasih pogledal gor, kot bi preveril, ali so papirnati zmaji še vedno gor in ali ni nemara kakšna štorklja iz njegovega Prekmurja po nesreči zašla v mestni vrvež.
Tiste čase je veliko poslušal The Smiths; posebej blizu mu je bil komad You've got everything now, sploh verz I just want to be seen, oh in the back of your car; tudi sam se je počutil tako tiste dni in pomembno mu je bilo samo to, da bi ga videli z njo. Tudi Bijelo dugme so pomagali s svojo Na zadnjem sjedištu moga avta in tako se je vse skupaj valilo, dokler se ni izleglo v nekaj res enkratnega.