Histerija se je pozneje nekoliko umirila, vendar Paul Young nikoli ni izginil s scene ali iz naših spominov. Te danes obuja na dva načina, kot del sezonske karavane raznih »retro osemdeseta« festivalov ali na srečanjih v intimi manjših dvoran in gledališč, kot je Opera House v Buxtonu, kjer ključne trenutke iz svoje kariere pripoveduje v pogovoru z Jamiejem Mosesom, dovzeten pa je tudi za vprašanja iz publike. In ja, suknjič, ki ga je nosil na naslovnici prvenca No Parlez iz leta 1983, mu še vedno pristaja.
Sila redko pogovor začnem s citatom, vendar moram v vašem primeru narediti izjemo. Zdi se mi namreč, da odlično ponazori odnose v zakulisju glasbenega sveta, ki jih na svoj način poznamo, a nimamo neposrednega vpogleda vanje. Nekoč ste izjavili: »Vsak umetnik se želi spreminjati, vendar vsaka založba vztraja, da se to ne zgodi.« Kakšno je bilo ozadje, kaj vas je primoralo, da ste tako neposredno soočili umetniške želje s tržno realnostjo?Dobro se spominjam, kdaj, ob kateri priložnosti sem to izrekel; v trenutku, ko sem se s pesmijo Everytime You Go Away prebil na vrh ameriške lestvice. V tistem trenutku sem imel prednost pred birokrati v marketingu, ki delujejo po liniji najmanjšega odpora. Probleme z njimi sem imel pred tem in, pričakovano, tudi pozneje. Namreč, vsak moj album se je razlikoval od prejšnjega, kar oddelku za trženje ni bilo všeč. Tam dobesedno navijajo, da bi si bili albumi čim bolj podobni med seboj. Zakaj? To pomeni, da jim ni treba razmišljati, imeti nobenega dodatnega napora, kako bi album čim bolje promovirali na trgu. Uporabijo enake metode v istih revijah, spotih in radijskih oddajah kot pred tem. Povsem tuje in odveč jim je, da želi glasbenik eksperimentirati in se razvijati, se preizkusiti na novih umetniških poteh. Ko sem posnel ploščo The Secret of Association, sem tržnemu oddelku založbe CBS vnaprej namignil, da je album nekoliko drugačen od prejšnjega in bo najverjetneje nagovoril drugo publiko, zato bodo morda morali poiskati nove tržne prijeme. Samo zavijali so z očmi. Zanje je najlažje, da glasbenik izdaja albume, ki zvenijo povsem enako, toda to nisem jaz.