Leta 2002 je ugotovil, da sistem socialne pomoči temelji na togi birokraciji in institucionalizaciji, ki mnoge brezdomce odvrača od tega, da bi jo sprejeli, in tiste na dnu pogosto spregleda. Zato je ustanovil organizacijo, s katero jim je hotel pomagati neposredno, na terenu, tam, kjer so ljudje pomoč v tistem trenutku res tudi potrebovali. Hkrati se je zavezal, da bo pomagal vsem, brez pogojev in kriterijev o tem, ali so do pomoči res upravičeni.
Jardim je hkrati že od začetka zagovarjal stališče, da hrana in ležišče nista dovolj. Njegov cilj je bila socialna rehabilitacija. CASA pod njegovim vodstvom deluje po načelu, da so prostovoljci most med ulico in družbo. To pojasnjuje tudi inovativne projekte, kot so parkirne hiše, ki jih zvečer, ko se izpraznijo, prostovoljci s posteljami in ostalim premičnim pohištvom spremenijo v prenočišče za brezdomce. Pri tem ne gre le za streho, ampak tudi za iskanje načinov, kako brezdomce vključiti v mestni prostor na način, ki ne moti okolice, njim pa nudi mir in jim vsaj v majhni meri vrača dostojanstvo.