Teden dni pred volitvami se zdi, kot da podnebne krize ne bi bilo. Čeprav svet vanjo tone vse globlje, politične stranke, ki se potegujejo za glasove na prihajajočih državnozborskih volitvah, ene ključnih tem današnjega časa skorajda ne obravnavajo ali pa obstoj znanstveno dokazanih nevarnosti, ki nam pretijo, celo zanikajo. Zdi se, da nas okoljski problemi zanimajo samo takrat, ko pride do naravnih katastrof, uničujočih poplav, smrtonosne vročine in razdiralnih plazov.
Kako in kdaj se politične stranke zavzemajo za okoljske teme, je poskušala odkriti raziskava poljskega Inštituta za strukturne raziskave (IBS), ki deluje kot neodvisna in politično nevtralna raziskovalna fundacija. Raziskava vključuje kvantitativno študijo stališč političnih strank v 22 evropskih državah med volilnimi kampanjami. Čeprav je bila raziskava narejena leta 2018, ko je svet stal še na dokaj trdnih nogah, pa ključne ugotovitve še danes ostajajo enake oziroma so jih zaostrene geopolitične razmere samo še bolj potrdile.
Obrobna tema
Študija dokazuje, da je okoljevarstvo v očeh politike še vedno dokaj obrobna tema. Stranke o podnebnih spremembah pogosteje in bolj neposredno govorijo takrat, ko so socialnoekonomske razmere ugodne in je stopnja neenakosti nizka. Ko nastopi gospodarska kriza ali ko se poveča finančna negotovost, okoljska vprašanja hitro izginejo iz njihovega vokabularja, saj jih stranke in pogosto tudi volilci začnejo dojemati kot nepotreben strošek ali oviro gospodarski rasti.
Glede na to, da je naš dom za zdaj le na tem planetu, načrti, da bi se lahko v prihodnje kam preselili, pa še vedno ostajajo na področju znanstvene fantastike, bi pričakovali, da bo podnebna kriza presegla strankarske barve, vendar študija potrjuje močno ideološko komponento. Avtorji ugotavljajo, da stranke levega političnega bloka podnebne spremembe pogosteje postavljajo v središče in zagovarjajo strožje ukrepe, desna stran pa okoljevarstvo pogosto prikazuje kot oviro za svobodni trg in gospodarski razvoj.