Po dolgih letih se je Cheng Li, ki ga je tavanje med različnimi narodi začelo utrujati, ker je vedno težje našel ljudi, s katerimi je lahko razpravljal o življenju, po srečnem naključju vrnil v svojo vas, in ko je to končno opazil – kajti prvi hip je ni prepoznal – je takoj poiskal brata, Li Chenga, ki je, ne da bi kdaj koli zapustil hišo in vrt, postal človek, s katerim se je Cheng Li končno lahko usedel za isto mizo in se pogovarjal o bistvu življenja.
V času, ko sem pisal to zgodbico, sem se precej bolj istovetil z življenjem Cheng Lija, medtem ko zdaj skušam vedno bolj prevzemati Li Chengov modus vivendi – in njuno zgodbo mi je v spomin priklicalo sobivanje s pritlikavim bananovcem.
* * *
Sredi devetdesetih let sem v kalifornijskem Oaklandu živel precej skromno življenje, ko sem nekega dne prejel klic, ki si ga v tistih letih ne bi mogel predstavljati niti v najbolj drznih sanjah. Znana mehiška igralka je potrebovala scenarista za projekt, ki je v njenem srcu zasedal posebno mesto: večerno oddajo, ki bi jo vsak dan predvajali na nacionalni radijski postaji, v njej pa je želela združiti literaturo in erotiko s feminističnim predznakom. In na večerji pri prijateljici ji je gostiteljica omenila moje ime.