Zgodilo se je v času velikonočnih nakupov, delal je v svoji izmeni v trgovini v južnem Londonu in opravljal običajna dela, dokler ni k njemu pristopila ena od strank in naznanila tatu: »Rekli so mi, da je nekdo napolnil vrečko Waitrose z jajci,« opisuje Smith. Podal se je v akcijo. Pristopil je do tatu in mu vzel vrečko, vendar tat ni popustil. Nekaj časa sta se kosala zanjo, dokler se ni strgala, velikonočna jajca in tudi pripadajoči zajčki so popadali po tleh, tat pa se je podal v beg. Smith je za njim še vrgel košček enega od zajčkov.
Po pričakovanju bi ga morali nadrejeni pravzaprav pohvaliti, vendar se je Smithu, ki se je nekaj pred tem po dvajsetih letih sobivanja s sostanovalci preselil v lastno garsonjero, zgodilo ravno nasprotno. Čeprav je nadrejene na koncu moledoval, rekoč: »Waitrose je kot moja družina,« so ga odpustili, češ da je kršil pravilo, po katerem prodajalci v takšnih primerih ne ukrepajo, ker s tem ogrožajo lastno varnost.
»Odpeljali so me skozi zadnja vrata pri smetnjakih. Počutil sem se preprosto demoraliziranega,« je še povedal. K sreči je njegova zgodba prišla v javnost in nemudoma je dobil ponudbo – službo mu je ponudila konkurenca njegovega nekdanjega delodajalca.