Junija 2015 ju je poklical iz madžarskega taborišča Fót in zaprosil za pomoč. Novinarja sta ga z avtomobilom, skritega pod odejo na zadnjem sedežu, prepeljala čez madžarsko-avstrijsko in nato čez nemško mejo do Hamburga. Pred tem je Hasibova begunska pot trajala več kot dva meseca. Prečil je turško-iransko gorovje, iz Turčije v Grčijo pa je potoval 23 ur na ribiškem čolnu s 50 drugimi prebežniki. Pot ga je vodila skozi Makedonijo in Srbijo do Madžarske, kjer so ga oblasti prvič registrirale. Po prihodu v Hamburg sta Schenck in von Wurmb-Seibelova Hasibu pomagala, da se je vključil v sistem: po pogovoru na socialni službi je bil priznan kot mladoletnik brez spremstva, Ronja pa je postala njegova uradna zakonita zastopnica.
Prve mesece v Nemčiji je Hasib preživel v mladinskih domovih in kasneje je živel pri novinarskem paru. Zaključil je šolanje, se izučil za poklic in se zaposlil v logistiki. Leta 2024 je po devetih letih bivanja v državi prejel nemško državljanstvo. Danes Hasib Azizi v Hamburgu vodi lastno trgovino z afganistanskimi izdelki, tradicionalnim nakitom in ročnimi deli, ki jih uvaža neposredno iz domovine. Pri tem sodeluje z afganistanskimi ženskami, ki izdelujejo blago v lokalnih delavnicah in si s tem omogočajo preživetje.