Obisk na slovenskih nogometnih tekmah

V mariborskem Ljudskem vrtu so letos na 17 prvenstvenih tekmah opazili 53.000 gledalcev, okrogla, a zelo nizka številka, ki ni samo posledica slabe igre kluba v lasti turških lastnikov in bojkota navijačev, ampak tudi različnih kazni; konec koncev bodo morali Mariborčani, in to ne samo aktualno, ampak tudi naslednjo sezono, igrati nekaj tekem pred praznimi tribunami. Mariborčani, ki se jim, kot je znano, ni uspelo uvrstiti v Evropo, so bili slabši od Celja, Kopra, Brava in v pokalu Aluminija. Lani je bil v Ljudskem vrtu nekaj boljši obisk, 69.300 gledalcev na 18 tekmah. Je pa treba ugotoviti, da sta v sezoni 2025/2026 po številu navijačev zelo padli tudi veliki nasprotnici Maribora, ljubljanska Olimpija in Mura. Kaj bodo v Mariboru naredili v naslednji sezoni, ni povsem jasno, zdi pa se, da bi lahko prišlo do menjave lastnikov, turškega lastnika Hull Cityja naj bi zamenjal grški lastnik Nottingham Foresta. V vsakem primeru bodo morali najti trenerja, zdaj ga nimajo, in kakšnega nogometaša, ki bo spet privabil množice.

Na celjskem Stadionu Z' dežele so letos na 17 tekmah zbrali 39.466 gledalcev. Jasno, v to številko niso vštete tekme v evropskih pokalih, na katerih se je v povprečju zbralo veliko več navijačev in gledalcev. Marca, na tekmi z grškim AEK, na kateri so se rumeno-modri praktično poslovili od Evrope, je bilo v areni šest tisoč opazovalcev. Je pa seveda res, da so Celjani letos razmeroma zanesljivo postali prvaki Slovenije. In to kljub temu, da so jih presekale poškodbe in da so že med sezono prodali najboljša nogometaša Danijela Šturma in Franka Kovačevića.

Ljubljanska Olimpija je med slovenskimi prvoligaši najbolj nazadovala, tudi po obisku. Še lani si je tekme Olimpije za Bežigradom ogledalo skoraj 50.000 navijačev, letos pa le še 36.971. Lanski državni prvaki so letos povsem spremenili podobo, v klubu pa so se vedli kot amaterji, ki ne vedo, kaj hočejo. Prodali so najboljše nogometaše, namesto da bi v prvo ekipo namesto njih vključili mlade, doma vzgojene, pa so se naslonili na nakupe z vseh vetrov. In na koncu ostali brez Evrope, kar bo še bolj obremenilo proračun nemško-hrvaških lastnikov.

Za črno-belo iz Murske Sobote velja, da so med klubi, ki imajo največ finančnih težav, po drugi strani pa vseeno stavijo na svoje mlade nogometaše in na domačega trenerja. Darjan Slavic brez dvoma zna ostati v prvi ligi. To utegne biti tudi v naslednji sezoni prioriteta v športnem parku na Fazaneriji. Letos se je na tribunah stadiona, ki ga sicer konkretno obnavljajo, zbralo na 17 tekmah 25.528 gledalcev. Lanska sezona je bila uspešnejša, na 18 tekmah je bilo 33.000 gledalcev, čeprav je prekmurski prvoligaš končal prvenstvo, enako, na osmem mestu.

Nogometni prvoligaš z Obale že nekaj zadnjih sezon velja za eno od treh najboljših slovenskih ekip. Kopru, pod vodstvom trenutno najboljšega slovenskega strokovnega štaba, pa kljub dobrim rezultatom ne uspe napolniti tribun na delno prenovljeni Bonifiki. Letos so imeli kljub drugemu mestu na lestvici v 17 krogih zgolj 13.550 gledalk in gledalcev. Podobno je bilo lani, ko so imeli ob tekmi 15.200 (844 na tekmo) navijačic in navijačev. Razlog za nizke številke je verjetno treba iskati tudi v slabem poletnem uvodu v prvenstvo.

Žepni klub iz Kidričevega se je s strokovnim delom zlahka obdržal v prvi slovenski ligi, v katero se je uvrstil lani, ko je osvojil drugo slovensko ligo. Še več, letos so z mladim strokovnjakom Juro Arsićem presenetili marsikaterega nasprotnika. Ob tem imajo tudi lepo število domačih nogometašev, ki so presenetljivo osvojili slovenski pokal, kar jih je katapultiralo v Evropo. Nastopi, ki bodo klubu prinesli vsaj 700.000 evrov denarja. Letos so imeli Štajerci na 17 domačih tekmah 11.850 gledalk in gledalcev, kar, priznajmo si, ni ravno veliko.

Po neslavnem izstopu Domžal se je Primorje iz Ajdovščine izkazalo kot najslabši klub prvenstva, ki ima enostavno preslabe nogometaše za tako visoko raven tekmovanja. Na 17 tekmah so imeli 10.500 gledalcev in gledalk, kar govori o tem, da v tem delu Slovenije (na severnem Primorskem so edini prvoligaši) enostavno ni več pravega zanimanja za ta šport. Mimogrede, lansko sezono, ko so se pod vodstvom trenerja Mileta Anđelkovića uvrstili v prvo slovensko ligo in osvojili šesto mesto, so imeli še nekaj manj gledalcev in gledalk. Samo 411 na tekmo.

Nogometni klub iz Domžal je sredi sezone bankrotiral, kar je, zanimivo, presenetilo tako nogometno zvezo kot pokrovitelje, ki so računali na vse njihove tekme. Nogometni novinarji so, po drugi strani, to vedeli že nekaj mesecev prej, kar veliko govori o našem nogometu. Klub, ki je nehal obratovati, je imel tudi sumljiv stadion, ki naj bi menda celo razpadal, morda tudi zato ni bilo velikega obiska. Vseeno so na devetih domačih tekmah, ki so jih odigrali, nabrali 3950 navijačev. Mimogrede, Domžale so bile dvakrat slovenski nogometni prvak (2007 in 2008).

Odkar so podrli stadion ŽAK v Šiški, je Bravo eden tistih slovenskih klubov, ki nimajo svojega igrišča. Tekme igra na mestnem stadionu v Stožicah, kar ob majhnem zanimanju gledalcev daje vtis, da igrajo na stadionu duhov. Letos so imeli na 17 domačih tekmah 7210 gledalcev, a se lastniki kluba zaradi obiska niti približno ne vznemirjajo. Bravo je v prvenstvu prehitel bogata Olimpijo in Maribor, zato so zdaj v Evropi, kar se šteje v stotinah tisočev evrov. Hkrati so letos v tujino že prodali nekaj svojih najboljših nogometašev, pa še kakšnega bodo.

Kalcer iz Radomelj igra svoje tekme na bivšem stadionu Domžal, na podrtiji, ki se je pred prvenstvom omenjala kot neprimerna za bivanje. A jim je uspelo prepričati inšpektorje. Gledalcev pa niti ne. Na prvi tekmi prvenstva, julija z Aluminijem, so dosegli neverjeten rekord – na stadionu ob Kamniški Bistrici se je zbralo vsega 20 gledalcev. Tudi sicer so Radomlje na 17 tekmah zbrale le 6440 gledalcev, kar je po drugi strani kar tisoč več kot lansko sezono. Veliko uspešnejši so v kategoriji kupovanja in prodaje nogometašev v tujino.