Eden izmed tistih, ki sedaj upajo na vsaj kanček boljše življenje, je 78-letni Panelal Radžak, čigar življenjska pot je povezana z rudarsko industrijo in tamkajšnjim opuščenim premogovnikom. Pred desetletji je moral zapustiti svojo zemljo zaradi širitve odprtega premogovnika. V zameno je prejel denar in obljubo o zaposlitvi v rudniku, ki pa se nikoli ni uresničila.
Zaradi invalidnosti ga podjetje ni zaposlilo, kar je močno zaznamovalo njegovo življenje. Zdaj ponoči straži območje nekdanjega rudnika, ki se je po zaprtju spremenil v jezero s turistično ponudbo. Čeprav delo ni tisto, ki so mu ga obljubili, pravi, da je vsaj nekakšen vir zaslužka.
Boljše življenje si obetata tudi novoustanovljeni ženski kolektiv in ribiška skupnost, ki poskušata kar se da najbolje izkoristiti v opuščenem odprtem kopu nastalo jezero, okoli katerega so uredili turistične dejavnosti, kot je čolnarjenje, park in nastanitve. Projekt upravljajo lokalne ženske in ribiška zadruga, kar je prineslo nove priložnosti, zlasti za ženske, ki so pridobile večjo ekonomsko neodvisnost in samozavest.
Še posebej ob koncih tedna je ob jezeru živahno, takrat ga obišče tudi 150 ljudi na dan, ženske pa si s turistično ponudbo manejo roke ob zaslužku. Ker je v vasi večina žensk gospodinj, jim je delo poleg zaslužka prineslo tudi novo samozavest. Nove podjetnice s pogledom na boljše življenje svojih otrok sedaj upajo, da se bo poslovna žilica prenesla tudi na naslednjo generacijo.