Načrtovanje vojne sledi določeni logiki. Vitalni interes, kot je varovanje državljanov ali nacionalna varnost, spodbudi politično vodstvo, da izdela politiko, da bi doseglo ta vojni cilj v določenem delu sveta. Če ponovimo znamenite besede Carla von Clausewitza: »Vojna je samo nadaljevanje politike z drugimi sredstvi.« Politika pogosto pripelje do strategije, celotnega načrta za zmago, ki upošteva taktiko. Operacija je konkretna akcija na določenem območju, katere uspeh je odvisen od tega, ali obstajajo za to potrebne zmogljivosti, tudi človeški viri in orožje. Logika poteka naprej in nazaj, kot načrtovanje in kot preverjanje.
Pri načrtovanju vsak element določi naslednjega: interes določi politiko, politika določi strategijo, strategija določi taktiko, taktika določi operacije in operacije določijo zmogljivosti. Pri preverjanju postopek poteka v obratni smeri: »Ali imamo zmogljivosti, da izvedemo operacijo? Ali operacija ustreza taktiki? Ali taktika ustreza strategiji? Ali se da s strategijo uveljaviti politiko? Ali politika ustreza nacionalnim interesom?«