Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje oziroma sedaj Zveza Anita Ogulin je ena od osrednjih organizacij, ki lajšajo življenje družin in se borijo proti neenakosti in revščini. Zgodbe otrok, ki so jih slišali v vseh teh letih, so žalostne in boleče. Ena od mnogih je o treh bratih, ki so živeli samo z mamo. Ona in najstarejši sin sta se načrtno odrekala obrokom, da mlajša bratca nista bila podhranjena. »Z mami zelo paziva, da dobita brata pri obroku več hrane, saj še rasteta. Jaz pa čez dan pijem veliko vode, da lakote ne občutim tako zelo,« so besede najstarejšega fanta te družine. Najnovejše Unicefovo poročilo: Neenake možnosti – Otroci in ekonomska neenakost žal razkriva, da se takšne zgodbe vsakodnevno dogajajo.
Poročilo proučuje povezavo med ekonomskimi neenakostmi in blaginjo otrok v 44 državah OECD in drugih državah z visokimi dohodki. Ugotovitve predstavljajo jasno sliko, kako škodljiva je ekonomska neenakost za blaginjo otrok. Med državami, zajetimi v poročilu, se Slovenija po dohodkovni neenakosti uvršča na četrto mesto. Kljub temu pa imajo pri nas ljudje z višjimi dohodki še vedno v povprečju 3,5-krat več dohodkov kot tisti na dnu. Slovenija se uvršča tudi med države z najmanjšim tveganjem revščine, saj ima nižje tveganje le Danska. Po najnovejših podatkih statističnega urada je sicer stopnja tveganja revščine otrok v Sloveniji prvič po letu 2018 presegla 11 odstotkov in zdaj znaša 11,6 odstotka. Ob upoštevanju tega podatka bi se Slovenija v poročilu uvrstila na tretje mesto.
Blaginja otrok
Na skupni lestvici držav, ki meri blaginjo otrok, se Slovenija v poročilu uvršča na 13. mesto. Na vrhu so Nizozemska, Danska in Francija, a so pred nami tudi države, kot so Litva, Madžarska in Romunija. V poročilu so blaginjo otrok merili skozi tri dimenzije. Slovenija se na področju učnega uspeha in veščin uvršča na drugo mesto, na področju telesnega zdravja pa na 16. mesto. Zelo slaba pa je slika na področju duševnega zdravja, kjer smo uvrščeni na 29. mesto. Poročilo posebej izpostavlja tudi materialno prikrajšanost otrok, kjer izstopa podatek, da kar osem odstotkov otrok v Sloveniji v enem mesecu vsaj enkrat ni jedlo zaradi pomanjkanja denarja. Toliko sicer znaša tudi povprečje Evropske unije, a je podatek vseeno skrb vzbujajoč.