Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v Sloveniji v začetku lanskega leta živelo približno 225.000 tujcev, ki so prihajali iz več kot 180 držav sveta. Slovenski pravni red jih deli na tiste, ki prihajajo iz držav članic Evropske unije, skupaj z nekaj dodatnimi državami, in na državljane tako imenovanih tretjih držav. Enak status kot državljani članic EU imajo še državljani Švice, Norveške, Islandije in Liechtensteina, ki imajo z Evropsko unijo sklenjene posebne sporazume. Nabor pravic, ki jim jih dodeljuje zakonodaja, je za to skupino tujcev najobsežnejši. Nekoliko ožji je nabor pravic, dodeljen priseljencem slovenskega rodu, še ožje pa so opredeljene pravice tujcev iz preostalih oziroma tako imenovanih tretjih držav, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje. Najožji nabor pravic pripada državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje le za začasno prebivanje.
Od vseh teh skupin je najštevilnejša prav skupina ljudi, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče in prihajajo iz tretjih držav. Po podatkih zadnjega objavljenega poročila Direktorata za migracije, ki zajema leto 2024, je bilo takšnih oseb v Sloveniji 138.000. Njihovo število se je v zadnjih letih precej povečalo, saj jih je bilo leta 2018 na primer nekaj več kot 83.000. Največ jih prihaja iz Bosne in Hercegovine, sledijo države nekdanje Jugoslavije, ki niso članice EU, Rusija in Ukrajina. V zadnjih letih se hitro povečuje tudi število tujcev iz južne Azije.
Pred dobrim mesecem je vladna koalicija sprejela novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero jim odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah, ki so jo imeli od leta 2002. Vladna koalicija in Resnica sta to spremembo nato uvrstili med vprašanja za enega od posvetovalnih referendumov, ki bodo potekali jeseni, domnevno skupaj z zakonodajnim referendumom o istem vprašanju, katerega razpis poskušajo z zbiranjem podpisov doseči nekatere nevladne organizacije.
Ker je del ljudi s tem statusom mladoleten, njihovo število pa se spreminja in je manjše od skupnega števila tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji, je varuhinja človekovih pravic v uradnem odzivu na takratni predlog zakona zapisala, da bo zakon prizadel nekaj več kot 100.000 ljudi, ni pa navedla, ali gre za podatek iz leta 2022, ko so bile nazadnje izvedene lokalne volitve, ali za leto 2026. Udeležba teh oseb na volitvah je sicer zelo nizka in številni se te pravice sploh ne zavedajo. Na zadnjih lokalnih volitvah je volilno pravico izkoristilo le približno 7500 državljanov tretjih držav.
Pogovarjali smo se z nekaterimi prebivalci Slovenije, ki prihajajo iz držav, ki jih slovenska zakonodaja uvršča med tretje države, in imajo v Sloveniji stalno prebivališče. Vprašali smo jih o njihovem življenju v Sloveniji, izkušnjah s tem statusom in vključenosti v družbo.