Izšla je ena najpopularnejših vinskih lestvic na svetu: to so najboljša vina na svetu

Vino, ki ga je James Suckling letos postavil na prvo mesto, prihaja iz vinske regije Châteauneuf-du-Pape. Tam je doma vinska klet Château de Beaucastel, znana po vinih Châteauneuf-du-Pape, kjer ima večino svojih vinogradov. Pri pridelavi rdečih vin uporabljajo vseh 13 sort, ki sestavljajo tamkajšnjo zvrst, pri vinu, ki so ga tako visoko ocenili, je 10 odstotkov counoisa, 30 odstotkov mourvèdra, 30 odstotkov grenacha, 5 odstotkov širaza, 5 odstotkov cinsaulta in še 10 odstotkov drugih rdečih sort ter 10 odstotkov belih sort grozdja. Vonj kapljice je spektakularen, a nežen in prefinjen, z notami vrtničnih lističev, cimeta, malin in borovnic. »Vino je srednjega telesa, z izjemno finimi tanini in svilnato, harmonično teksturo,« so zapisali pri Sucklingu. Mimogrede, Château de Beaucastel je v lasti družine Perrin od leta 1909, gre za pionirje ekološkega pridelovanja grozdja, kar počnejo že od leta 1950, od leta 1974 uporabljajo biodinamične metode, njihova vina imajo oznako Demeter. Cena vina, ki ima 14 odstotkov alkohola, je kakšnih 100 evrov za steklenico.

Na deveto mesto so uvrstili rdeče vino iz Bordeauxa, iz ene najbolj zanimivih vinskih regij na desni strani reke Dordogne. Gre za območje, na katerem prevladuje merlot. In podobno je pri visoko ocenjenem Château Pavie-Macquin letnika 2023 (84 odstotkov merlota pred kabernet frankom in kabernet sovinjonom). Ocenjevalci menijo, da vino izraža mineralnost apnenčastih tal, note slive in citrusov, pa tudi slane note, pridihe školjčnih lupin, sušenega mesa in pomaranč. Vino naj bi pili šele po letu 2027, stane pa okoli 80 evrov.

Najvišje med vsemi šampanjci je letos tudi v Sloveniji dobro poznani Charles Heidsieck, ki je, mimogrede na skupnem desetem mestu dobil vseh 100 točk. Gre za izjemno precizen Blanc de Millénaires (vino tisočletij), ki navdušuje s subtilnimi aromami kovačnika, jasmina, kamna, jekla, krede, vodne kreše in nežnimi notami bele breskve. Tokrat so prvič uporabili vino iz vasi Chouilly, ki ima status Grand Cru. Lahko ga spijemo ali pa ga hranimo in pustimo, da se razvija v steklenici. Cena okoli 250 evrov.

Na 13. mestu je renski rizling, ki mu avstralski kritiki že nekaj časa namenjajo veliko pozornosti. Na lestvici je to recimo druga najboljša nemška kapljica. »To je eno najbolj celovitih vin, kar si jih lahko zamislimo. Odlikujeta ga zadržana eleganca in nekoliko sramežljiv, zadržan značaj. Njegova čistost je skoraj kristalna …« pravijo v Sucklingovem štabu, ko govorijo o renskem rizlingu iz kleti Wittmann v Porenju, kjer se z vinom ukvarjajo od leta 1663, od leta 2004 pa so biodinamki. Cena okoli 70 evrov.

Sto točk si je zaslužilo tudi bogato bordojsko vino na solidnem 26. mestu. Z levega brega prihaja, pravijo, nova referenčna točka za tako in tako legendarno vinsko klet Montrose. Vino, ki so ga ocenili in pohvalili, je izjemno aromatično in čudovito dišeče, z notami sivke, vijolic in črnega ribeza. Grozdje je pridelano po ekoloških načelih, v sodih je 75 odstotkov kabernet sovinjona, 21 merlota in 4 odstotke kabernet franka. Pripravite kakšnih 180 evrov za steklenico, toda ne odpirajte je pred letom 2030, šele takrat bo vino dalo vse od sebe.

Na 60. mesto se je katapultiralo vino iz vinske kleti Movia, in če nas spomin ne vara, gre za prvo uvrstitev slovenskega vina med najboljših 100 na svetu, ko gre za Sucklingov izbor. Zakaj se je odločil za oranžno vino, ni povsem jasno, marsikdo v Brdih bi znal povedati, da zadnja leta Kristančičevi blestijo v drugih disciplinah, pa vendar je za slovenska vina to dobra novica. »Brez kompliciranja, brez trikov in nepotrebnih posegov. Samo čista, pristna sadnost grozdja,« pravijo pri Sucklingu za vino v litrskih steklenicah. Po 70 evrov za vsako od le 900 steklenic.

Na aktualno 80. mesto so avstralski kritiki postavili najbolj slavno sladko vino sveta, ki se lahko pohvali s popolno aromatiko in razkriva intenzivne note pomarančne lupine, medu, maslene karamele, žafrana, dima, šote ob nežnih pridihih kave in suhih jabolk. »Vino je polnega telesa, vendar kljub bogastvu deluje lahkotno, skoraj breztežno, njegova tekstura pa je svilnata,« so ocenili. Vino, ki bolj spominja na bogate sokove, je dobilo 100 točk, v prodaji pa bo ta bordojska kapljica krepko presegla ceno 400 evrov.

Najprestižnejši šampanjci iz vinske kleti Taittinger se redno uvrščajo na Sucklingovo lestvico, videli smo jih tudi že med desetimi najboljšimi, in tudi letos je tradicija ostala. Comtes de Champagne Blanc de Blancs se je zavihtel na 86. mesto in ob komentarju, da poseduje čudovite arome kuhanih jabolk, kruhovega testa, beljakovega snega, kovačnika, vijoličnih cvetov in sivke, dobil 99 točk. Stoodstotni chardonnay je zorel pet do šest mesecev na finih drožeh v 228-litrskih sodih. Cena: kakšnih 200 evrov.

Prestižna klet levega brega Château Margaux je znana po svojih rdečih kombinacijah kaberneta in merlota, tokrat pa si je 92. mesto in 99 točk prislužilo njihovo belo vino. »V aromi se prepletajo note suhega ananasa, školjčnih lupin in lupinice grenivke. Vino ima zadržan, strog in izrazito eleganten značaj, ki je posledica stiskanja celih grozdov ter devetmesečnega zorenja v lesenih sodih, med njimi 20 odstotkov novih,« so zapisali v svoji pohvali prestižnega sovinjona, ki utegne imeti ceno znatnih 350 evrov za steklenico.

Na 98. mesto so postavili supertoskanca, ki vas bo v trgovinah stal kakšnih 350 evrov, v restavracijah pa bo še dvakrat ali trikrat dražji. 99 točk je dobilo elegantno vino, ki bi ga mnogi uvrstili višje. »Prepletajo se note posušenih evkaliptusovih listov, zadržanega črnega ribeza, živahne cedrovine, kavne usedline in nežni zemeljski pridihi. Po okusu deluje zelo uglajeno in elegantno,« so presodili poznavalci in dodali, da italijansko vino iz Bibbona blizu Bolgherija odlikujeta izjemno ravnovesje in eleganca.