V časih, ko se je gospodarstvo še plansko načrtovalo, je tudi novačenje mladostnikov za različne poklice potekalo načrtovano. Če je kje delavcev primanjkovalo, se je bilo treba znajti in jih pripeljati od drugod. Tako so dolga leta, takrat še v popolnoma analognem svetu, ob koncu počitnic iz Velenja, pa tudi iz drugih krajev po Sloveniji, odvisno od potreb in povpraševanja, odhajali prazni avtobusi v različne kraje v Bosni in Hercegovini, vračali pa so se polni otrok, ki so jih prepričale obljube o brezplačnem bivanju, izobraževanju, štipendiji in možnosti takojšnje zaposlitve po končanem šolanju. Starši so bili presrečni, saj je to za njihove otroke ponujalo novo upanje o svetli prihodnosti, otroci pa tudi, saj se jim je odprla nova življenjska priložnost. Da bi koga k šolanju vabili s plakati ali oglasi v časopisih in drugih medijih, takrat še ni bilo v navadi, interneta pa tako in tako še ni bilo. Nekje pred dvajsetimi in še nekaj leti so se vsako leto pred informativnimi dnevi začeli pojavljati oglasi v časopisih, ko smo mestno in podeželsko krajino poselili s plakatnimi površinami različnih dimenzij, so se začeli pojavljati še tam, ob pojavu digitalnih medijev pa so šole začele izkoriščati tudi te komunikacijske kanale za svojo promocijo.
Danes tako ob začetku leta, ko se približujejo informativni dnevi, ni več posameznika, ki ne bi vedel, da prihaja tisti čas v letu, ko se bodo morali številni mladostniki odločiti in izbrati svojo poklicno pot. Če že ne opazimo plakatov po mestu, skočijo pred nas objave na družbenih omrežjih. Izbira je velika, odločitev pa težka.
Financiranje v Sloveniji
V Sloveniji financiranje srednjih šol ureja pravilnik o metodologiji za določanje skupnega obsega sredstev za izvajanje programov na področju srednjega šolstva, na podlagi katerega se določijo cene programa srednjega šolstva na dijaka in znesek izravnave za nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, srednjim šolam ne namenjajo sredstev za pokrivanje vseh stroškov, povezanih z izvedbo programov srednjega šolstva in drugih dejavnosti. »Sredstev, ki bi bila namenjena promocijskim aktivnostim in oglaševanju, ne zagotavljamo posebej. Šole tako same presojajo, na kakšen način bodo promovirale svoje programe,« dodajajo na ministrstvu in ob tem pojasnjujejo, da ceno programa srednjega šolstva na dijaka sestavljajo stroški dela in izdatki za blago in storitve, kamor sodijo sredstva za zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za izvajanje programov ter drugih dejavnosti: »Sredstva so torej namenjena pokrivanju vseh stroškov, povezanih z izvedbo programov srednjega šolstva in drugih dejavnosti, povezanih z izvedbo programov. Skupni obseg sredstev za posamezno šolo je torej odvisen od števila vpisanih dijakov in od programov, ki jih šole izvajajo. Letne cene izobraževalnih programov se gibljejo od približno 5000 do 17.000 evrov.«