Nagrade za bizarne raziskave, ki niso nujno nesmiselne: to so letošnji Ig Nobelovi nagrajenci

Dr. Matilda Brindle in profesor Stuart West z Univerze v Oxfordu sta skupaj s sodelavko Catherine Talbot z Državne univerze na Floridi prejela nagrado Ig Nobel za raziskavo o evoluciji poljubljanja. Nagrajena študija, objavljena novembra 2025, je prinesla dokaze, da se je poljubljanje razvilo pri skupnem predniku ljudi in drugih velikih opic pred približno 21 milijoni let ter da so se verjetno poljubljali že neandertalci. Ugotovili so, da se poljubljajo številne živalske vrste, vendar je to tudi težava, saj poljubljanje prinaša precejšnja tveganja prenosa bolezni, hkrati pa ne nudi prednosti pri razmnoževanju ali preživetju. Raziskava je vključevala tudi opredelitev pojma poljub, saj so številna vedenja, ki vključujejo stik ust z usti, na videz podobna poljubljanju. Na koncu so poljubljanje opredelili kot neagresiven stik ust z usti, pri katerem ni prišlo do prenosa hrane. Znanstveniki so želeli ustvariti natančno znanstveno definicijo poljubljanja, ki bi veljala tudi za živali. Po njihovih kriterijih se lahko »poljubljajo« tudi nekatere mravlje, ptice in polarni medvedi.

Brazilski zoolog João Miguel Alves-Nunes je z množico sodelavcev raziskoval kače. Zanimalo jih je, kaj povzroči, da strupena kača ugrizne človeka. Dobesedno so z nogo nežno pritiskali na različne dele 116 strupenih južnoameriških kač jararaka, in sicer pri različnih temperaturah in urah dneva. Med drugim so ugotovili, da so mlajše ali manjše kače bolj nagnjene k ugrizu ter da je več ugrizov podnevi, v toplem vremenu in ob pritisku na kače. Študijo so sicer pozneje umaknili zaradi pomislekov glede ravnanja z živalmi oziroma mučenja živali.

Indijska znanstvenica Sančari Banerdži in sodelavci so raziskovali ščurke. V raziskavi so proučevali »mleko« živorodnih ščurkov Diploptera punctata. Ščurkov zarodek se razvija v telesu samice in ga samica hrani z mleku podobnim izločkom. Banerdžijeva in sodelavci so proučevali proteinske kristale, ki nastanejo iz tega izločka v prebavilih zarodkov. Z rentgensko kristalografijo so določili njihovo atomsko strukturo in ugotovili, da so kristali zelo bogati z beljakovinami, maščobami in drugimi hranili ter vsebujejo več kot trikrat toliko energije na maso kot kravje mleko.

Japonski profesor Tokudži Uno (1933–2022) je, v enem stavku, ugotovil, da moramo čim močneje izpihati najprej eno, potem pa drugo nosnico. Sliši se banalno, a zelo koristno, čeprav je za natančne raziskave o aerodinamiki pihanja skozi nos, ki jih je izvajal leta 1977, dobil nagrado šele letos, posthumno. Mimogrede, japonski znanstvenik je bil pravi pionir pri takšnih raziskavah, med drugim je recimo raziskoval razlike med kihanjem, kašljanjem in maksimalnim prisiljenim izdihom. Raziskovalec je zapisal, da je bil cilj projekta ugotoviti, ali odrasli sploh pravilno pihajo skozi nos.

Kanadčan Randy Hurd, Američan Tadd Truscott, Kitajec Zhao Pan in Savdijec Kavišan Turairadžah so se trudili, da bi izdelali pisoar, iz katerega tekočina ne škropi nazaj. Njihova zasnova, imenovana Nautilus, temelji na raziskovanju dinamike tekočin in oblike površine. Nautilus je ukrivljen pisoar, ki ima površino oblikovano tako, da curek zadene steno pod kotom približno 30 stopinj ali manj. Pri takem kotu je škropljenja zelo malo, okoli 1,4 odstotka škropljenja običajnega pisoarja. Na žalost omenjenega pisoarja in tudi njegove različice Cornucopia še ni na trgu.

Mikrostrojnik Justin Puma je z 12 sodelavci iz Kanade, ZDA, Kitajske in Egipta na Univerzi McGill v Montrealu v Kanadi uporabil rilček samice komarja kot šobo za 3D-tiskalnik v procesu, imenovanem 3D necroprinting. Rilček komarja je namreč zelo tanek, raven, tog in dovolj odporen proti pritisku, zato je primeren za zelo natančno iztiskanje materiala. Z njim so lahko tiskali črte, široke približno 20 mikrometrov (0,02 milimetra). V prihodnosti naj bi takšno 3D-tiskanje uporabljali predvsem v medicini. Justin Puma je tako že tiskal ogrodne strukture z rakavimi mišjimi celicami.

Nemca Ilona Croy in Thomas Hummel ter Poljaka Tomasz Frackowiak in Agnieszka Sorokowska so dobili nagrado za raziskovanje vonja. Ugotavljali so, kako starši dojemajo vonj dojenčkov v primerjavi z vonjem najstnikov. Rezultat bi lahko uganili, dojenčki svojim staršem praviloma dišijo prijetno, najstniki pa precej manj. Njihova raziskava je bila objavljena že leta 2017 in je vključevala 235 staršev ter 367 otrok. Nato so raziskovanje nadaljevali z več drugimi eksperimenti, a letošnja nagrada je šla za raziskavo iz leta 2017, ki je bila nato del precej širšega raziskovalnega programa.

Največ nagrad za mir je v zgodovini verjetno dobil beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, letos pa so žirijo najbolj prepričali ameriška psihologinja z UCLA Jaimie Arona Krems in njeni sodelavci, ki so natančno raziskovali, zakaj ljudje največkrat cenijo prijatelje, ki so neprijazni do ljudi, ki jih sami ne marajo. To bi pomenilo, da so dokazali, da želimo, da je naš prijatelj prijazen do nas, hkrati pa ne mara naših nasprotnikov. Ugotovitev, ki večine pravzaprav ne preseneti preveč. Povprečen državljan enostavno pri prijateljih ceni (predvsem) lojalnost.

Paul K. Piff je ameriški socialni psiholog na University of California, Irvine (UCI). Raziskuje predvsem družbene razrede, neenakost, moralo, empatijo in prosocialno vedenje. Letos je dobil nagrado za raziskavo iz leta 2012, ko je s sodelavci raziskoval povezavo med družbenim razredom in neetičnim vedenjem. Med drugim so opazovali vedenje voznikov, ki vozijo drage avtomobile, laganje pri delu in celo to, koliko sladkarij ljudje vzamejo iz kozarca, za katerega jim povedo, da je namenjen otrokom. V raziskavi so premožnejši pokazali nekoliko več oblik neetičnega vedenja.

Švicarski znanstveniki, raziskovalci, naravovarstveniki in novinarji Franz Bender, Marcel van der Heijden, Atlant Bieri in Pia Viviani so v zemljo zakopali tisoč parov bombažnih spodnjic in 12.000 čajnih vrečk, jih po dveh mesecih izkopali in analizirali razgradnjo. Namen je bil s preprostim testom ugotavljati biološko aktivnost oziroma zdravje tal. Velikih odkritij niso zabeležili, so pa ugotovili, v kateri zemlji so mikroorganizmi bolj aktivni (tam so spodnjice hitreje razpadale) in v katerih manj (tam so spodnjice zdržale dlje.)