Na tankem ledu

Dogajanje v Minnesoti in drugod po ZDA naj bi bilo poučen primer, kakšna naj bi bila Trumpova prava pot v zlato prihodnost. Uporaba nasilnih metod za urejanje ter pacifikacijo notranjepolitičnih nemirov ter reševanje migracijskih problemov je njegov recept za demokratično družbo. Nasilna diplomacija pa je pot zagotavljanja ameriških interesov globalno, ne glede na svetovni red in zakonitosti. Nihče ne more narediti večje politične škode ameriškemu predsedniku Trumpu, kot si jo lahko naredi sam. Njegova zahteva, da zlepa ali zgrda Grenlandijo priključi ZDA, je v Davosu omiljena z obljubo, da se to ne bo zgodilo z vojaško silo in kaznovanjem z dodatnimi carinami evropskih držav, ki vojaško podpirajo Dansko. Nastop v Davosu ter dodatne protievropske aktivnosti po vrnitvi so kaplja čez rob, ki prispevajo k ohlajevanju, tudi k prekinjanju tradicionalnih transatlantskih vezi. Še zlasti žaljive in ponižujoče so bile njegove ocene o nepomembnem prispevku evropskih zaveznikov v Afganistanu*. Trpke reakcije zavezniških vojnih veteranov iz Natove operacije trgajo tradicionalno čvrste vezi bratov po orožju še mnogo bolj boleče in dokončno, kot to počenja neodločna in preračunljiva evropska dnevna politika. Kako zelo se spreminja odnos Evropejcev do ZDA, ne kažejo le premiki v zunanji in varnostni politiki ter ekonomiji, temveč tudi v splošni percepciji ljudi. Melania, avtobiografski film ameriške prve dame Melanie Trump, te dni vrtijo v bolj ali manj praznih kinematografskih dvoranah v ZDA in Evropi. Celo v Sloveniji »naša« Melania ne doživlja kakšnega večjega obiska, razen po pisanju Nove24TV, ki poroča o izjemnem zanimanju za film ter specifičnem navdušenju določenih gledalcev.

Trump združuje