V glavnem, Mujo je odšel v Nemčijo – seveda gre za Muja in seveda gre za Nemčijo – in po nekaj mesecih je po telefonu poklical Fato: »Fata, za božjo voljo, izkoplji tisti stari mitraljez, ki sem ga skril na njivi, namaži ga, kot sem ti pokazal, in ga vrni na isto mesto. In poljubi otroke.« Dežurni udbovec v centrali je seveda prisluškoval pogovorom gastarbajterja Muja in takoj obvestil milico, milica, kar je še bolj samoumevno, pa je poslala četo ljudi na njegovo njivo. Dva dneva in dve noči je ljudska milica kopala, a našla ni nobenega mitraljeza. Na koncu, tretji dan, je Mujo ponovno poklical Fato: »Fata, za božjo voljo, ali je milica prekopala njivo?« »Je, Mujo,« mu je odgovorila Fata, on pa zadovoljno reče: »Odlično, zdaj pa posadi krompir. In poljubi otroke.«
Fotografija: Luka Cjuha
Mujo, ustaši in krompir
Saj poznate tisto prastaro šalo, starejši bralci se je bodo morda še spomnili, ki so jo radi pripovedovali v komunistični Jugoslaviji pred štiridesetimi leti, v času, ko je na stotisoče hrvaških gastarbajterjev iskalo obljubljeno svetlo prihodnost na gradbiščih zahodnega sveta, zloglasna jugoslovanska tajna policija Udba pa je spremljala vsak njihov korak, jim odpirala pošto, prisluškovala telefonskim pogovorom in budno pazila na tako imenovane notranje sovražnike, ustaško teroristično emigracijo, ki je na gradbiščih po tujini novačila gverilce za kontrarevolucijo in oboroženo vstajo.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()