V primerjavi z državami EU je Slovenija v solidni, a ne odlični gospodarski kondiciji. Gospodarska rast se je okrepila v primerjavi z napovedmi od lani, država zmanjšuje razkorak do povprečja razvitosti EU, nezaposlenosti praktično nimamo in tekoči račun plačilne bilance je v presežku. Imamo pa že kar tradicionalne probleme z nizko produktivnostjo in na področju javnih financ, kjer kljub solidni rasti beležimo znaten javnofinančni primanjkljaj.
Ko je nova vlada začela svoj mandat, je nasledila kar nekaj javnofinančnih problemov. Takrat sem večkrat opozarjal, da hodimo po javnofinančnem robu. Zakaj? Zaradi tega, ker je prejšnja koalicija kljub solidni gospodarski rasti in polni zaposlenosti sprejela proračun za leto 2026 s primanjkljajem 2,9 odstotka BDP, torej tik pod zgornjo mejo maastrichtskih pravil. Ker pa so bili izdatki plačne reforme finančno podcenjeni in ker je vlada po sprejemu proračuna za letos in v kontekstu bližajočih se volitev sprejela nekatere predvolilne bombončke, tu mislim predvsem obvezno božičnico, smo dejansko verjetno že bili preko meje fiskalnih pravil. Poleg tega Golobovi vladi ni uspelo prepričati Nata, da se nekateri naši izdatki za namene dvojne rabe klasificirajo kot obrambne izdatke. To je seveda pomenilo, da naših obljub do vojaškega zavezništva dejansko nismo spoštovali. Vse navedeno je nova vlada morala vgraditi najprej v rebalans za letošnje leto in nato še v proračuna za prihodnji dve leti.