Napisal je več kot 30 knjig, preveden je v več kot dvajset jezikov in dobil je številne literarne nagrade, tudi Njegoševo nagrado, angelus, vilenico in pred kratkim nagrado za razumevanje Evrope na Leipziškem knjižnem sejmu, za knjigo Trojica za Kartal (2022), ki je »strukturno in tematsko sorodna svoji predhodnici (Sarajevski Marlboro, 1994). A se v njej razgrinjajo nove zgodbe, doživetja in usode ljudi, s katerimi je pod metežem granat in ostrostrelskih nabojev preživljal strašni čas. Trojica za Kartal prekipeva od neverjetne pisateljske sile. Je poklon in spomenik živi človečnosti, ki jo je duh vojne okrutno razdejal in ponižal.« (z ovitka knjige) V slovenščino so prevedene še Mama Leone, Buick Rivera, Ruta Tannenbaum, Zgodovinska čitanka I in II, Pleše v somraku, Psi na jezeru, Levijeva tkalnica svile, Dvorci iz orehovine, Rodbina (»… velja za opus magnum Miljenka Jergovića, ki ga imenujejo Ivo Andrić našega časa«), Oče in Vojna.
Je strasten nogometni navijač, ki je bil navdušen nad dejstvom, da se je ekipa BiH letos uvrstila na svetovno prvenstvo. Po tem, ko je premagala Italijo.
Nekoč ste izjavili, da ne berete svojih knjig? Res ne?Ne morete brati tistega, kar ste napisali. No, lahko, ampak to ni branje, ker je vedno kaj, kar ni dobro.
Pišete že več kot 30 let. Ste pesnik, pisatelj, novinar. Trije zelo resni poklici. Se spomnite, kateri je bil vaš prvi tekst, ki ste ga napisali, izvzemši vašo prvo pesniško zbirko Observatorij Varšava, ki je bila izdana leta 1988?Težko rečem. Že kot otrok sem kar naprej nekaj pisal in pisal sem zares svašta. V osnovni šoli in prvih razredih gimnazije sem zelo rad pisal pesmi, na podlagi resničnih velikih pesnikov. Pisal sem pesmi, ki jih ni napisal Tin Ujević, pesmi, ki bi jih napisal Tin Ujević, vsaj tako se mi je zdelo. Ali pa kakšni drugi pesniki. Ukvarjal sem se z neko vrsto imitacije. To me je zabavalo, preprosto – všeč mi je bilo. Novinarske tekste sem začel objavljati v 3. razredu gimnazije, takrat sem začel pisati tudi poezijo in prozo. Ne spomnim se, kaj je bilo na začetku in kaj je bil začetek. Pravzaprav je celotno moje otroštvo minilo v fascinaciji s knjigami in časopisi. Vedno sem imel rad časopise, celo danes imam rad dober časopis, čeprav jih ni prav veliko. Časopisni papir in vznemirjenje ob jutranjih časopisnih izdajah sta mi bila res vsako jutro ljuba.
