Dokazuje, da človekove pravice niso enkrat za vselej zapisane, čeprav bi morale biti, in da se je treba za vsako posebej boriti. Kar naprej.
Osemdeseta so bila obdobje, ko se nam je vse zdelo mogoče. Da se svet lahko razvija samo na bolje. Danes se zdi ta izkušnja za nas skoraj prekletstvo. Ko se ozremo okoli sebe, se vprašamo, ali smo se za to borili. Jaz ne, vi pa najbrž tudi ne?Ne, nismo se borili za to. Vendar ta izkušnja zame ni prekletstvo, saj spomin nanjo vzdržuje upanje, da so stvari, svet lahko tudi drugačni. Brez oklevanja lahko rečem, da sem vesela, da sem se politično subjektivirala v tistem obdobju. Najlepšem obdobju za to. Takratni aktivizem je bil odmeven, zavedal se je svoje družbene odgovornosti, javne izjave, razprave in zapisi so bili premišljeni, praviloma kompetentni, cilj aktivizma je bil skupno dobro. Zato je ta izkušnja zame zelo dragocena.
Nepotistična bom in bom citirala kolumno Leona Magdalenca za Dnevnik, ki je napisal, ko je primerjal tista osemdeseta in danes, da je bilo takrat oblastnikom kdaj vsaj nerodno, danes ni nikomur, ne glede na to, kaj počnejo.Točno to. Sicer je res, da so bile izključevalne ideje, ki se danes vse bolj radikalizirajo in uresničujejo v zakonodaji in politikah, že takrat del političnih programov in političnih ideologij, a se jih je običajno izrekalo relativno previdno. Seveda so bile tudi izjeme, ki pa so naletele na glasen, a artikuliran odziv. Z uveljavljanjem izključevalnih politik to niso več izjeme. Nasprotno, zmagujejo. In z njimi tudi grobi, žaljivi, vulgarni, sovražni govor ter zavestno, brezsramno laganje.
Vaša pot je bila nekako logična: bili ste družbena aktivistka, nato pa ste kandidirali in bili izvoljeni v skupščino in začeli delati tam. Kar ni bilo ravno enostavno! Iz aktivizma v uradno politiko.V sredini osemdesetih sem imela službo, ki ni imela nobene zveze s tistim, kar sem počela kot aktivistka. Kot psihologinja pripravnica sem bila zaposlena v kadrovski službi v podjetju, od koder sem odšla po najkrajši možni poti, ker sta od mene celo mentorici pričakovali, da bom delala, kar se mi je zdelo etično sporno, sprto z etičnim kodeksom psihologov. Predmet spora je bilo testiranje delavk in delavcev v proizvodnji in posredovanje rezultatov vodstvu podjetja.