Če torej za samoumevno sprejmete zgodbo o tem, da se »pri nas delajo najboljši čevapi in da so le takšni legitimni«, se morate preusmeriti na kakšne druge aktivnosti, v katerih vam bodo aplikacije UI ali razni nasveti blogerjev, influencerjev in drugih krošnjarjev idej, ki so se uveljavili z digitalno revolucijo, precej pomagali. Kot smo rekli v prejšnjem, prvem delu zgodbe, so čevapi samo meso, voda od čebule, poper in sol (2 odstotka celotne mase zmesi, ki jo pripravljate), tako da je čevapologija – zgolj znanje in izkušnje.
Pa da vidimo, kdo bo koga.
Bolj umetnost kot obrt
Kot pravi poljski pesnik Zbigniew Bienkowski (1913–1994), eden od velikanov generacije, ki je ustvarila velikane, kot so Czeslaw Milosz, Zbigniew Herbert ali Wyslava Szymborska – »treba je gledati in vse na koncu pokaže svoj pravi obraz«.
A treba je najprej vedeti, kje. Leskovac, mesto v južni Srbiji, štirideset kilometrov od Niša; nekdanji center tekstilne industrije, v 19. stoletju drugo največje mesto v Srbiji, Turki so v njem vladali 423 let, v drugi svetovni vojni pa so ga bombardirali Američani, je lastnik najslavnejše znamke mesa za žar na Balkanu. Kot domačini lepo pravijo, tukaj je to bliže umetnosti kot obrti, od katere se živi.