Kljub temu je Slovenija kulturna krajina, po njej je mozaično, nekje bolj na gosto, drugje redkeje, razporejenih okoli 6000 naselij. Tudi na območjih, kjer so večji strnjeni kompleksi gozdov, so na njihovem obrobju številna naselja, velike zveri, če že ne živijo v bližini naselij, jih lahko brez težav dosežejo v okviru migracij in tako prihaja do stikov, lahko tudi do konfliktov s človekom. V Sloveniji nimamo na voljo regij, kjer bi velike zveri pa tudi druge divje živali lahko živele ločeno od ljudi. Te bodo v Sloveniji preživele le, če bodo ljudje pripravljeni sobivati z njimi. Zato pa mora biti njihovo število omejeno.
Medved sodi v skupino problematičnih živalskih vrst
Medved sodi v skupino problematičnih živalskih vrst, njihova značilnost je: da človeku povzročajo škodo, z njim tekmujejo v izkoriščanju istih naravnih dobrin in so lahko ljudem tudi nevarni. Uspešnega varstva rjavega medveda v kulturni krajini ni več mogoče načrtovati samo na klasični dvosmerni ravni: živalska populacija–habitat, pač pa je treba upoštevati tudi tretjo raven – človeka. Strokovne ocene kažejo, da je naravna prehranska nosilna zmogljivost habitata medveda v Sloveniji tako velika, da količina hrane ni in ne bo omejevala dinamike številčnosti oziroma ni pričakovati zmanjšanja rodnosti in povečanja naravne smrtnosti medveda (samoregulacija). Tako mora človek prevzeti vlogo regulatorja populacije rjavih medvedov, da doseže primerno gostoto, ki bo ob ohranitvi zdravih populacij medvedov tudi v skladu z družbeno sprejemljivostjo v kulturni krajini Slovenije.