Tudi pri poimenovanju zaselkov nima prav nobenih težav. Ve, da istemu jezeru na Savi Kranjčani rečejo Mavčiško (no, v resnici Mavško), Šenčurjani pa Trbojsko. Da je Kranjsko, pa se ni prijelo. A zatakne se mu pri prošnji za komentar aktualne državne politike. Odgovarja diplomatsko in z izbranimi besedami, vendar je iskren in pojasni, čemu. Lokalna politika pač ni državna. Tu veljajo drugačna pravila. Tudi odgovor na vprašanje o vstopu v državno politiko je temu primeren.

Minevata dobri dve leti vašega županovanja v Kranju. Zdaj že lahko poveste, kako umazana je lokalna politika.

Na lokalnem nivoju zelo dobro sodelujemo, zato kakšnih pretresov doslej ni bilo. Delamo transparentno. Veliko se pogovarjamo. Priznati moram, da ni večjih problemov, sploh z etabliranimi strankami. Liste imajo včasih bolj svoje želje in ne prevladuje vedno interes občanov.

Zakaj ste se ustrašili državne politike? Nenazadnje ste bili resen kandidat za predsednika SD.

Ne vem, ali sem bil resen kandidat. Veliko se je o tem pisalo in govorilo. Dal sem vedeti, da je moje trenutno poslanstvo tu v Kranju. To sem povedal v medijih, v stranki. Ne želim se vpletati v državno politiko, uživam v svojem delu. Vem pa, da brez državne politike ne moremo. V Kranju bomo še ogromno naredili, zagotovo bom šel po drugi mandat. Čez šest let bo imel Kranj popolnoma drugačno podobo, kot jo ima zdaj.

Trenutno poslanstvo? Čez šest let pa…

Ne bi rekel. Trenutno je moja pozicija tukaj. Imam se zelo fletno in uživam v tem delu.

Imate izoblikovan pogled na državno politiko? Kakšen je vaš komentar o stanju v državi?

Če pogledamo nazaj, je bila vse od Cerarjeve vlade, ki je svoje delo končala nekaj mesecev pred koncem mandata, naša državna politika izjemno turbulentna. Eno leto imamo zdaj to vlado, obdobje korone pa nas je prav tako prizemljilo. Drugačen pogled imamo, v takih razmerah se je težje iti politike kot v normalnih razmerah. Vendar dobro sodelujem tudi s to vlado. V Združenju mestnih občin Slovenije, ki ga zdaj vodim, z vlado prav tako dobro sodelujemo. Je pa težko reči, kaj je stvar te vlade in kaj prejšnjih, enako velja za župane. V Kranju bomo uresničili in zaključili veliko zadev, pa so delo te in prejšnje vlade, sedanjega in prejšnjih županov. Toda v življenju moraš vseeno imeti tudi malo sreče in vleči prave poteze, da se ti stvari na koncu uresničijo. Kot predsednik združenja mestnih občin sem zaprosil za dva sestanka s premierjem, enega glede kohezijskih sredstev, drugega pa glede vloge mestnih občin.

Želim si, da bi bilo tudi na državni ravni malo več sodelovanja, za tango sta potrebna dva. Upam, da bomo po času korone našli skupen jezik za porabo sredstev, namenjenih pokoronski krizi. Gre za 11 milijard evrov povratnih in nepovratnih sredstev! Mislim, da bi se politika morala fokusirati na to, kako narediti življenje za državljane čim boljše. Tukaj se v tem trenutku najdem.

Malo pazite na besede in ne izrekate kritike o stanju v državi…

Dogajajo se velike spremembe. Imamo DeSUS, ki je obglavljen, in vedno razdeljeno politiko SMC. Težko je voditi vlado s tako različnimi strankami, ampak predsedniku vlade za zdaj to uspeva. Kar pa se tiče kritike glede komunikacije… Lahko pritrdim, da so nekateri tviti razburkali javnost in niso primerni. Ampak to, kako kdo komunicira, je stvar posameznika. Jaz na kritike odgovorim s pozitivnimi dejanji. Že po naravi ne napadam, zanima me samo uspeh. To ni primerno za državno politiko, je pa za lokalno.

V mestnem svetu formalno nimate koalicije. Sodelujete s strankami, ki na državnem nivoju ne najdejo skupnega jezika. Za vsak projekt se morate dogovarjati s strankami in listami. Ali je v mestnem svetu težko uskladiti obče in parcialne interese?

Pred vsako sejo je treba opraviti veliko pogovorov. Z vodji svetniških skupin imamo posvetovanja 14 dni pred sejami, potem pa še individualno. Do zdaj nam je vse uspelo. Lepo smo izpeljali tudi vse kadrovske zadeve, tako da so razmere mirne tako pri komunali kot v gasilstvu ter zavodu za turizem in kulturo.

No, pri kadrovanju v Komunali Kranj ste morali udariti po mizi. Ni bilo kompromisov. Zakaj je šlo v tisti čudni epizodi, ko je mestni svetnik in vaš protikandidat na zadnjih volitvah Zoran Stevanović skliceval rušilne skupščine kar v bifejih?

Imamo etablirane stranke, kot so SD, DeSUS, LMŠ, SDS, NSi, v katerih prevladuje interes za dobro občanov. Imamo pa v mestnem svetu tudi razne liste. Stevanovićeva lista je na volitvah dobila največ glasov in skupaj s SDS imajo tudi največ svetnikov. V trenutku moči je pridobil mesto predstavnika Mestne občine (MO) Kranj v skupščini komunale. Ampak ta zgodba se je hitro končala, vsebovala pa je vse mogoče, tudi kavarniške sklice skupščine, torej nepravilno sklicane skupščine… In to je sodišče tudi ugotovilo. Postopek je zaključen. Mestni svet pa je sprejel nov odlok o javnem podjetju Komunala Kranj, kjer smo župani predstavniki skupščine. Imamo nadzorni odbor, ki je sestavljen iz devetih članov. In to, mislim, je tista prava usmeritev. Voditi oziroma nadzirati tako podjetje, kot je komunala, zahteva tudi kar nekaj izkušenj, in to ne samo političnih.

Pa zdaj?

Komunala se je uredila, dobro poslujemo. Slabe razmere so bile posledica pomanjkanja korporativnega znanja in izkušenj na tem področju. Upam, da se kaj takega ne bo več zgodilo, to je bila dobra šola za celoten mestni svet.

Ljudi pa razburjajo konkretni problemi, recimo ta, da z ekoloških otokov umikate rumene zabojnike za embalažo.

Ko sem se preselil na Primskovo, sem imel rumen zabojnik doma in potem še enega 50 metrov vstran na ekološkem otoku. Res ne vidim smisla v tem, da bi imeli rumene zabojnike na ekoloških otokih.

Vendar pa je zdaj embalaža, ki bi končala v njih, pogosto raztreščena po gozdu.

Vsi mi smo, skupaj s komunalo, odgovorni za to, da ljudi izobrazimo oziroma jim povemo, da te smeti ne sodijo v naravo, kar bo trajalo še nekaj časa. Ne razumem človeka, ki naloži plastiko ali odpadke v avto in jih odvrže v gozdu, čeprav bi jih lahko peljal v zbirni center na Zarici, ki je bliže.

Omenili ste, da je treba pri vodenju lokalne politike vleči prave poteze in imeti pri tem tudi malo sreče. To boste morali imeti tudi pri realizaciji vaše želje po še enem, severnem avtocestnem priključku. Menda je zdaj spet v igri.

Prejšnje vodstvo Darsa je tako ministrico kot vso strokovno javnost zavajalo glede tega, kakšna mora biti razdalja med avtocestnimi priključki, in našo željo zavrnilo. Mi smo naredili celotno študijo in dokazovali, da to, kar Dars trdi, ni res. Ampak njihova je obveljala. Ko je prišel nov minister, sem prosil za sestanek. Minister Vrtovec ga je organiziral takoj. Poklical je direktorja Darsa, ki je bil potem kmalu zamenjan. Naša logika je pri ministrstvu naletela na pozitiven odziv, potem smo obiskali še novega direktorja Darsa Hajdinjaka. Tam smo pojasnili potrebo po priključku Kranj – sever. Obljubili so, da bodo izdelali študijo. Našo študijo smo prav tako predstavili, verjetno bodo naredili recenzijo. Ali bo prišlo do izhoda ali ne, ne vem, je pa tokratno ministrstvo pokazalo voljo.

Zakaj je še en priključek sploh potreben?

V času korone sicer ni bilo takih pritiskov na izvoz pri Šenčurju, vendar se bo v prihodnosti spet pojavil. In izvoz je treba razbremeniti. V MO Kranj imamo 25.000 delovno aktivnih prebivalcev in polovica se jih vozi na delo v kraje izven Kranja, največ v Ljubljano. V Kranju nastaja kar nekaj novih stanovanjskih naselij. Ocenjujem, da bo v naslednjih petih do šestih letih na voljo več kot 1000 novih stanovanj, nekaj ljudi se želi preseliti iz Ljubljane v Kranj, tako da bo pritisk na avtocesto še toliko večji.

Ta logika ni skladna s principom trajne mobilnosti. Z novim priključkom boste dobili še več avtomobilov. Ali ne bi bil boljši razmislek o tem, da bi ljudje prišli do Ljubljane z vlakom, avtobusom? Da bi uredili javni promet, ne pa da je v Ljubljano najlažje priti z avtom?

Za zdaj je tako, da se zaradi širitve industrijskih con in gradnje novih veča pritisk na avtocestne priključke. V zvezi s trajnostno mobilnostjo pa v Kranju veliko delamo. V moj volilni program je bil vključen tudi centralni potniški terminal z avtobusno postajo ob železniški. To smo predstavili vladi, Slovenskim železnicam, sprejeli smo občinski načrt. Naš predlog je, da se industrijski tiri premaknejo v Naklo, s čimer se strinja tudi nakelski župan. S tem dobimo prostor za postavitev avtobusne postaje, ki bo zunaj mesta. Povezali ga bomo s petimi električnimi avtobusi. Z evropskimi sredstvi postavljamo dve polnilnici za avtobuse.

Zelena energija je naša usmeritev za naprej. Ob nedavnem obisku ministra za obrambo Mateja Tonina smo se oglasili v vojašnici, kjer so predstavili koncept izgradnje vodikove polnilnice, ki bo namenjena vojaškim in civilnim potrebam. Ena prvih takih zadev bo, da bo del voznega parka komunale prešel na pogon na vodik. To bo uresničeno konec leta ali naslednje leto, ker je to projekt evropskega dela Nata. Celoten krožni promet po Kranju bo torej potekal z električnimi avtobusi. Regionalni promet v smeri Ljubljane in Jesenic pa ne bi bil več speljan skozi mestno središče, kjer je zdaj avtobusna postaja, ampak s centralnega prometnega terminala ob železnici na obvoznico.

Nekaj idej ste povzeli po Ljubljani, denimo izposojo električnih koles in mestni avtobusek Kranvaj, vendar ta dva projekta v Kranju nista zaživela. Večina ljudi živi v kranjskih predmestjih, v mesto se pripeljejo z avtom, ker je to najlažje… In če zgradiš parkirišča, dobiš več pločevine. Konkreten primer je Jošt, priljubljena izletniška točka Kranjčanov, kjer ste ob cesti od vznožja naprej zgradili parkirišča. Zdaj je tam vse polno pločevine, kaos je popoln.

Na Joštu sem bil nazadnje v začetku februarja. Koronakriza je povzročila, da ljudje ne odhajajo na dopust kam drugam. Jošt je postojanka vseh Kranjčanov in vsakodnevno romanje množice ljudi. Podobno se dogaja na poti na Jamnik. Za nas je velik izziv, kako razbremeniti ti dve romarski poti. Zato pripravljamo projekt Kr od doma, ki opisuje različne destinacije v Kranju, tudi tematske izlete, ki se jih da obdelati peš. Tu je še kanjon Kokre…

Ampak ljudi ne moreš prisiliti, da ne bodo hodili na Jošt. Lahko bi, recimo, podaljšali avtobusne linije mestnega prometa, da bi ena peljala do vznožja.

Poskus uvedbe parkirnine je bil nesrečna poteza. Strinjam se z mestnim svetom, ki tega ni sprejel, ker ne bi ničesar rešili. Tudi razširitev avtobusne linije je rešitev, pa dodatno parkirišče, ureditev ceste, pločnika in kodeks obnašanja. Z izobraževanjem se da veliko narediti.

Dobro znate komunicirati z ljudmi. Dokaz za to je tudi rešitev zapleta s sosedi zaradi gradnje prizidka in telovadnice ob Osnovni šoli Staneta Žagarja. V industrijski coni Laze pri Stražišču pa vam ni uspelo. Z ekologi tam enostavno ne najdete skupnega jezika. Zakaj?

To ni naša krivda. Predvsem organizacija Alpe Adria Green je tako močno na svojih okopih, da pogovor ne pomaga več. Krajevna skupnost podpira gradnjo kanalizacije, tudi zadnje raziskave kažejo, da je kanalizacija v Lazah nujno potrebna. Imamo rezervirana sredstva in gradbeno dovoljenje. Upravno sodišče je upravni enoti naložilo, da še enkrat odloča o gradbenem dovoljenju, in zdaj čakamo na to odločitev. Ni problem v mestni občini. Žogico nerad vržem na drugo stran, a jo moram. Veliko težav bi bilo odpravljenih, če bi lahko naredili to kanalizacijo.

Žagarjeva šola oziroma njena telovadnica se ne bo gradila v javno-zasebnem partnerstvu, kot je bilo sprva predvideno, podobno je pri drugih projektih. Do javno-zasebnega partnerstva imate v nasprotju z vašim predhodnikom precej odklonilen odnos.

Ko še nisem bil župan, sem videl, kaj je sprejel mestni svet. Izračunal sem rezultat javno-zasebnega partnerstva za Žagarjevo šolo in ugotovil, da bi projekt močno preplačali. Treba je najti najcenejši denar. Gre za evropska sredstva za revitalizacijo urbanega dela mestnih občin, potem imamo možnost dobiti sredstva Eko sklada, ker bo šola manj energetsko potratna. Ko vse skupaj združiš, vidiš, da ti nekdo lahko pokrije več kot polovico naložbe. To zdaj počnemo.

Vendar se je za to treba malo bolj potruditi.

Natanko tako. MO Kranj ni tako zadolžena, da bi morala iti v javno-zasebno partnerstvo. Za javno-zasebno partnerstvo šolski objekti ali denimo vrtec v Bitnjah sploh niso smiselni projekti. Kakšen interes pa bi zasebnik lahko imel pri gradnji vrtca? Pri šolski telovadnici morda…

Čeprav so v Stražišču, kjer se je telovadnico zgradilo s pomočjo zasebnika, hude težave?

Ravno pred kratkim sem si ogledal telovadnico v Stražišču. Je zelo slabo vzdrževana, šele zdaj je začela delati klima, lani pa je bilo v njej 36 stopinj. Prostor je vlažen, dvigalo se kvari, čeprav ga skoraj nihče ne uporablja… Slišati je bilo kritike, da se v telovadnici ne da igrati rokometa. Ampak to je šolska telovadnica, namenjena šoli in popoldanski rekreaciji. Toda če jo zasebnik oddaja v najem za 44 evrov na uro, drugje pa je cena okoli deset evrov, je logično, da je popoldne prazna. Po mojem mnenju je bilo to javno-zasebno partnerstvo velika napaka.

Razmišljamo pa o novi športni oziroma plezalni dvorani in tukaj vidim interes zasebnikov, ki bi lahko dvorano napolnili z zanimivo vsebino, na primer plezalno steno ali prireditvami.

Izkušnja torej kaže, da je treba delati drugače?

Denar je mogoče dobiti. Za gradbeno šolo bomo 1,5 milijona evrov dobili od drugod, pol milijona bo dala mestna občina in bomo z objektom upravljali sami. Šli pa bomo v javno-zasebno partnerstvo pri plezalni dvorani. Dali bomo našo zemljo in se potem dogovorili, kako bo z našimi klubi in koliko bo zasebnik lahko tržil sam. To je formula. Pri nobeni šoli, ki jo bomo uredili, pa ne razmišljam o javno-zasebnem partnerstvu.

Bi pa na tak način potekal projekt Severna vrata nasproti zdravstvenega doma oziroma porodnišnice.

Na zemljišču v lasti MO Kranj naj bi se zgradili trije stolpiči. Eden bo samo za Osnovno zdravstvo Gorenjske (OZG), kjer bo 16 ambulant in pisarne. Drugi stolpič bo namenjen zasebnim ordinacijam in tretji stanovanjem. Bilo je veliko sprememb tega projekta, od avtobusne postaje, ki ne sodi v to okolje, do ideje, da bi spodaj naredili veliko garažno hišo.

Predvidevam, da bo mestni svet potrdil javno-zasebno partnerstvo, vložek MO Kranj je samo zemljišče. OZG pa ima svoj denar. Pri takšnih projektih je treba malo poznati ekonomijo, preleviti se je treba v kožo zasebnika, ki gre v to zato, da denar varno naloži in da ima od tega neki profit. Naš cilj pa je zadostiti potrebam javnosti, da ima čim boljše pogoje za delo, in dobrobit naših občanov. Treba je vedeti, do kod lahko gremo. Ta del Kranja, kjer je zdaj avtobusna postaja, bo dobil čisto drugo zgodbo, promet naj bi se ustavil že na križišču pri porodnišnici.

Pogovarjamo se predvsem o urbanem delu Kranja, večino občine pa predstavlja podeželje. Ali oči župana in občine sežejo do tja?

Poglejte recimo Mavčiče. Gre za najbolj degradirano in pozabljeno območje v Kranju. Trideset let se tam ni naredilo ničesar. Mi smo zdaj tam uredili kulturni dom, energetsko prenavljamo vrtec, naredili smo prvih 500 metrov nove ceste s pločnikom in kolesarsko stezo, letos bomo uredili še celotno traso čez Praše. Ideja je, da skupaj z občino Šenčur naredimo brv za kolesarje. Intenzivno se ukvarjamo tudi s plovnostjo Mavčiškega jezera. Potem smo delali tudi v Žabnici, Bitnjah, Stražišču… Ravno zadnjič me je ustavil gospod, ki je pohvalil novo avtobusno postajališče za krožiščem v Bitnjah in prehod za pešce. Dodatno bomo tam uredili še parkirišče.

Kaj pa širše povezovanje Gorenjske, ki je bilo ena od vaših velikih predvolilnih obljub?

Dobivali smo se z vsemi okoliškimi župani.

Eno so sestanki, drugo pa izplen le-teh.

Ureja se veliko stvari, ki se jih navzven ne vidi. Dogovor o kolesarskih povezavah je zahteval skupen nastop. Smo pred realizacijo krvavškega vodovoda, ki bo pomemben za veliko občin.

Kako je z regionalnim povezovanjem, ko gre za projekte gorenjske bolnišnice, univerze, gorenjskega turizma, ki ne pozna občinskih meja?

Ena takih zadev je projekt Krskolesom. Do Jesenic se lahko pripeljete z enim kolesom.

No, naj vas prekinem. Eno je projekt, drugo pa njegova uporabnost. Koliko ljudi poznate, ki so v Kranju vzeli javno kolo in šli na pot proti Jesenicam?

Zadeva je bila zaradi korone zaustavljena, tega zdaj nihče ne oglašuje.

Da o sporih okoli gorenjske bolnišnice sploh ne govorimo.

Nismo sprti. Gre za enak problem kot pri ustanavljanju pokrajin. Vsaka mestna občina bi imela svojo pokrajino, nihče pa ne govori o nalogah. Isto velja za bolnišnico. Bistvo je, da Gorenjska potrebuje regijsko bolnišnico. Stroka pa naj pove, kje naj bo. Imamo še škofjeloški konec, imamo Poljansko in Selško dolino, treba je vedeti, kaj bo za koga najbližje. Jesenice? Radovljica? Kranj ima dokumentacijo in je sposoben dobiti regijsko bolnišnico. A bolnišnica s 600 posteljami pomeni najmanj 900 zaposlenih, pritisk na infrastrukturo, na šole, na vrtce. Ne gre samo za to, da nekaj postaviš. Taka stvar spremeni podobo kraja v vseh pogledih. Težave bodo s parkirišči, zraslo bo podjetništvo, več bo kriminala. Siren. Na to nihče ne pomisli.

Kot župan gorenjske prestolnice bi morali imeti večjo vlogo tudi pri razvoju celotne regije. Drži?

Gorenjsko bi morali razvijati v turistični smeri, to je korona zelo konkretno pokazala. Morali bi biti zero waste, razvijati zeleni turizem. Gorenjska je res lepa. Gorenjski bi pokrajina zelo pasala, saj so meje regije zelo jasne. Zelo dobro sodelujemo. Obstajajo različna mnenja, vendar se povezujemo. Glavno mesto mora biti Kranj. To priznavajo tudi vsi župani. Oblikujem politiko v tej smeri. Učimo se od Mestne občine Ljubljana. So veliki, imajo ustaljene prakse. Logika Jankovića je, da sodeluje in pomaga pri zadevah, ki jih preostale mestne občine še nismo razvile.

Naj vas malo zbodem: kako ste si med občinami razdelili stroške za cepljenje in testiranje?

Nismo si jih. Skupaj z Zdravstvenim domom Kranj smo ugotovili, da je 50 odstotkov hitrih testov opravljenih za občane MO Kranj, preostalo pa za druge. Stroški niso visoki, zdi pa se mi korektno, da preostale občine sodelujejo pri tem. To bo še stvar skupnega sestanka.

Je to podobno kot na primer z gasilci in še marsikje?

Gre tudi za dialog z državo. Super je, da so se občinam povečale povprečnine, vendar pa mestne občine nimamo pokritih stroškov za storitve, ki jih moramo opravljati tudi za druge. Tu kot predsednik združenja mestnih občin skušam doseči dogovor z ministrstvom za javno upravo. Ne na račun preostalih občin, ampak se želim dogovoriti za nov vir financiranja za naloge, kot so gasilska služba, zdravstvo, lekarne, knjižnica, olimpijski bazen, glasbena šola.

Logika je 11 mestnih občin in 11 pokrajin skupaj z Ljubljano. Mi moramo slediti ustavni odločbi, občine morajo prevzeti določene državne funkcije, ki se tičejo urbanega razvoja. Tega zdaj še ni. Najbolj pereče je vprašanje gradbenih dovoljenj. Če mi prevzamemo občinske prostorske načrte, je logično, da smo odgovorni še za gradbena dovoljenja. Upravna enota ima svoj ritem. Jaz pa moram na koncu mandata pokazati rezultate. To bi vplivalo na večjo učinkovitost.

Omenili ste nova stanovanjska naselja. Kako pa gre z oživljanjem starega mestnega jedra?

Treba je razmisliti, kakšne priložnosti obstajajo v Kranju. Prizadeval sem si, da bi Družba za upravljanje terjatev bank zasebnim investitorjem prodala nasedle naložbe, kot so Gorenjske mlekarne, Mlaka, Britof takoj za avtocesto, Srakovlje. Moja naloga je bila prepričati zasebnike, da bo Kranj do njih prijazen. Domači in tuji investitorji bodo na območju Gorenjskih mlekarn naredili 400 stanovanj. Opogumiti je treba zasebni kapital in mislim, da zaupanje zasebnih investitorjev obstaja.

Prav. Kaj pa mestno središče?

Podobno je s starim Kranjem. V Savnikovi hiši so se začela prodajati nova stanovanja, na začetku Prešernove prav tako. Za prostor nasproti tržnice obstaja tudi zasebni interes, spodaj bi bil lokal, zgoraj nova stanovanja. Nova stanovanja v mestu imajo kar visoko ceno, kvadratni meter stane 3000 evrov, to je kar lepa številka. Stanovanja se prodajajo, investitorji razmišljajo, da bi jih dali tudi v najem. Kupili smo pošto, v njej bo 77 novih delovnih mest za mlade. Kupili smo tudi del tržnice, želimo še preostalo. Ne moremo pa vsega narediti čez noč. Živimo v zbirokratizirani državi in tudi mi se moramo postaviti v vrsto za dovoljenja. Postavili bomo tudi brv med Pungertom in Skalco da oživimo še ta del. Parkirišče pod Pungertom bo zgradil zasebni investitor, mi pa naj bi naredili še stolp z dvigalom. Imamo vrsto takih idej. Naselje ob Savi bomo zgradili skupaj s stanovanjskim skladom, potem pa še kolesarsko pot in nov most ob Savi. To bo res spremenilo Kranj. Kakšna stvar pa bo ostala še za naslednji mandat.

Priporočamo