Namesto pripovedi o divjaških gorskih ljudstvih, ki se že tisočletja bojujejo drugo proti drugemu, je Todorova pokazala, kako so evropski pisci – od srednjeveških popotnikov do Winstona Churchilla in naprej – sestavili fantazijsko zgodbo o skrivnostnem in nasilnem Balkanu. Na eni strani je bila urejena in racionalna Evropa, na drugi pisana podoba sicer privlačnega, vendar nevarnega nereda.
Po poklicu je zgodovinarka, ki je svojo akademsko pot začela kot strokovnjakinja za otomanski imperij. Ob pisanju o Balkanu je brala palestinskega literarnega zgodovinarja Edwarda Saida, ki je s podobno metodo pokazal, kako so evropski avtorji svoje sanje o Orientu predstavljali kot politično in kulturno analizo predvsem arabskega sveta. Objavljala in urejala je starodavne potopise o Balkanu in sama pisala knjige, ki so prikazovale dediščino različnih imperijev, ki so se zvrstili na tem območju, presenetljivo nostalgijo prebivalcev po preteklih režimih in politični zgodovini njegovih različnih delov. Imaginarij Balkana ostaja njeno temeljno delo.
Ta teden je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani predavala o tem, kako pristopiti k raziskovanju Balkana. V pogovoru za Objektiv je razmišljala o tem, kaj vse se skriva za na videz nedolžnim imenom gorovja v Bolgariji. Profesorica na Univerzi v Illinoisu danes živi v Parizu. Rodila se je v Sofiji, kjer je bil njen oče Nikolaj Todorov v začetku devetdesetih let predsednik parlamenta in za kratek čas tudi vršilec dolžnosti predsednika države.
Interpretacijo podobe, ki jo ima Evropa o Bližnjem vzhodu, ste prenesli na Balkan. Edward Said je bil pri tem ključni avtor. Kako ste z Orienta prestopili na Balkan?Moja osnovna akademska izobrazba je bila raziskovanje otomanskega imperija. Pisati o Balkanu sem začela kot zgodovinarka, povsem akademsko. Do Saida in orientalizma sem prišla kasneje. V devetdesetih letih je Balkan zaradi jugoslovanskih vojn znova postal splošno uporabljen pojem in takrat sem napisala knjigo, ki sem jo sprva želela nasloviti Balkanizem – prav zato, da bi ta pojem jasno ločila od orientalizma.
Še danes nekateri v nekdanji Jugoslaviji menijo, da je balkanizem zgolj različica orientalizma. Sama se s tem ne strinjam. Prav zato sem kasneje dodala obsežen predgovor k Imaginariju Balkana, v katerem pojasnjujem, zakaj gre za dva različna diskurza.