Ljubljana je od vseh

Med njimi so najuglednejši partizanski poveljniki in antifašisti, pogumni in narodno zavedni Slovenci in Slovenke, ki so predstavljali steber slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja med drugo svetovno vojno: Franc Rozman - Stane, Janko Premrl - Vojko, Stane Semič - Daki, Ljubomir Šercer - Ljubo, Franc Leskovšek - Luka, Tone Tomšič, Urška Zatler, Dušan Kveder - Tomaž, Tone Čufar, Miloš Zidanšek in še mnogi drugi tam pokopani partizani. Za moža, ki pravico do groba na ljubljanskih Žalah povezuje z naslovom, izpisanim na osebni izkaznici pokojnika, bo zanimiv sicer bizaren podatek, da so v grobnici herojev pokopani, glej si ga, no, tudi Neljubljančani: nekoč ljubljanske prsti niso šteli za tako sveto in redko dostopno dobrino, da vanjo ne bi pokopavali tudi Slovenk in Slovencev, borcev in umetnikov, ki so jim v Ljubljani vendarle našli prostor, ne zato, ker bi bili njene meščanke in meščani, ampak zato, ker je Ljubljana bila in je še prestolnica tudi njihove domovine. Prebrati si je treba verz na Grobnici narodnih herojev. Župančičev je: »Domovina je ena, nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt.«