V preteklih letih smo se v tej rubriki spomnili na težko priborjeno žensko volilno pravico, prizadevanja za emancipacijo, pogum v vojnah, modne zadeve in na tiho moč vsakdanjika. Toda tematsko bogati časopisni arhivi razkrivajo tudi drugačne podobe žensk oziroma dogajanja v zvezi z njimi – recimo takšne, ob kateri se danes nasmehnemo, celo zakrohotamo ali začudeno privzdignemo obrv, ker vsebini komaj verjamemo. Med vrsticami teh na videz lahkotnih ali bizarnih novic odzvanja resničnost nekega časa – predstave o vlogi ženske, o zakonu, oblasti, odnosih in pravici. Morda so zapisi kratki in šaljivi, a povedo več, kot se zdi na prvi pogled. Več, kot bi o nekdanjem položaju žensk povedale dolge razprave in resni govori ali študije. Zato tokrat listamo po zgodovini z nasmehom – in z mislijo, kako daleč smo (ali pa tudi ne) prišli v današnjem času, ki je od večine v nadaljevanju objavljenih zgodbic in prigod odmaknjen približno sto let.
Pobegnila
je žena črevljarja R. v Judovskih ulicah predvčeraj zvečer, ne ve se kam. Vzela je seboj ves denar in zapustila možu listek, da je ne bode videl nikdar več. Mož jako žalosten, se je izrekel, da ne more brez nje živeti, šel je včeraj iskat jo v Celje, Maribor, Gradec, Dunaj, kamor je baje šla. Ako je ne najde, rekel je prijateljem, da i njega ne bodo več videli. O te nesrečne ženske!
Slovenski narod, 16. januarja 1884
Ženska emancipacija.
V Št. Louisu v Zjedinjenih državah osnovalo se je društvo neoženjenih dam, ki hoče svetu dokazati, da ženska ni ustvarjena, da bi se dala moškim trpinčiti, tem več mora ž njim biti jednakopravna. Družabnice se ne bode bavile z ženskimi deli, temveč živele kakor moški. Kadile bodo, jahale, telovadile in se borile ter nosile moško obleko. Ko bi se katera dala od kakega moškega preslepiti, da bi se omožila, bodo jo izključili iz kluba.
Slovenski narod, 3. januarja 1891
Za moške, ki tepo svoje žene,
so po zaslugi predsednika Roosevelta odprli v Kolumbiji dvorano, kjer bodo – pretepali za kazen take može. Poleg te dvorane bi bilo pa umestno odpreti dvorano, kjer bi prebadali jezike onim ženam, ki čez mero zbadajo svoje može. Potem bi bila justica v Kolumbiji ena najvzornejših v tem pogledu.
Slovenski Štajerc, 28. maja 1905
Med uživanjem raste tek.
V Kapstadtu se je pred kratkim vršila tožba za ločitev zakona. Neka priča je izjavila, da je mož ženo poljubil do 500 krat na dan, a ji še ni bilo dosti.
Slovenski narod, 29. julija 1907
Modra vdova.
Znano je, da je na »Titanicu« ponesrečeni milijonar Astor zapustil oporoko, po kateri njegova žena dobi vžitek od ogromnega premoženja le, ako se več ne poroči. Ob tej priliki pripoveduje list »Pal Mall Gazette« o nekem sličnem slučaju, ki se je pa drugače izvršil, kakor je pa mislil mož, ki je napravil oporoko. Neki londonski borzni agent, ki je že star poročil 18-letno gospodično, je svoji ženi v oporoki zapustil 75 milijonov frankov pod pogojem, da se več ne poroči. Ako se poroči, dobi premoženje njegov nečak. In kaj je storila vdova? Poročila se je z nečakom …
Slovenec, 13. junija 1912
Ženska »glavni dobitek«.
V ruskem mestu Smolensku imajo nenavaden običaj. Pod nadzorstvom mestne uprave imajo vsako leto veliko ženitveno loterijo, katere glavni dobitek je – ženska. Tudi to leto je imela loterija lep uspeh, kajti vse srečke so bile prodane. Posebni odbor zbira vsako leto dekleta, ki hočejo postati glavni dobitek. Določeni »glavni dobitek« mora ostati deset dni doma ter sprejemati posete onih, ki so kupili srečke. Vseh srečk je 5000 in vsaka velja en rubelj. Srečkanje se vrši, ko so prodane vse srečke. Oni, ki zadene »glavni dobitek«, se lahko takoj oženi. Od loterije dobi glavni dobitek 5000 rubljev dote. Lahko pa se glavni dobitek tudi odkloni, a v tem slučaju dobi oni, ki je srečko zadel, 2500 rubljev in ravno toliko tudi »glavni dobitek«.
Slovenec, 28. junija 1912
Sladko ginjena Marijana.
V neko tukajšnjo gostilno je prišla Marijana M. s svojim možem in se je tu božje kapljice tako nasrkala, da se je pričela z možem prav živahno prepirati in ga je končno še razpraskala. Nato je zbežala proti Dravi in se mislila tam ohladiti, vendar pa je mož preprečil njen namen.
Narodni dnevnik, 3. aprila 1924
Izkušene vdove
Zelo zanimivo sodbo je izreklo te dni graško sodišče. Dobro ohranjena 35-letna vdova je iskala po časopisu novega moža. Med drugimi se ji je ponudil 50-leten vdovec in že po drugem sestanku je postalo njuno razmerje intimno. Kratko pred določeno poroko je možakar izjavil, da si je premislil vstopiti drugič v zakonski stan. Nato ga je vdova tožila, češ da jo je z obljubo zakona zapeljal in onečastil. Možje pravice pa so razsodili vse drugače, nego je pričakovala. Dejali so, da paragrafi ščitijo v takšnih slučajih v prvi vrsti neizkušena dekleta. Odrasla ženska in v tem primeru celo vdova pa ne potrebuje zaščite, ker mora že vedeti, kaj dela. O onečaščenju pa tudi ne more biti govor, saj se je vdala vdovcu že pri drugem sestanku, pred poroko. Končno so se pogodili tako, da se je zapeljivec, ki ni zapeljivec, obvezal plačati zapeljani vdovi, ki ni bila zapeljana, 3600 Din za »stroške«.
Jutro, 24. junija 1928
Angleži imajo pravico, da tepejo svoje žene
LONDON, 18. oct. – Po enem starem angleškem zakonu, ki nikoli ni bil revidiran, imajo Angleži pravico, da tepejo svoje žene, pod pogojem, da palica ni daljša od njihovega malega prsta.
Toda predsednica Zveze omoženih žen Lady Helen Nutting trdi, da možje izigravajo zakon, ker svoje zakonske družice tepejo s palicami, ki so daljše.
»Tudi poceni se izkupijo, če žena ne more na sodniji pokazati rane, kot dokaz, da je palica bila daljša,« se je pritožila Lady Nutting.
Organizacija omoženih Angležinj si že deset let prizadeva, da bi parlament razveljavil zakon o pravicah moških.
Enakopravnost (Cleveland), 19. oktobra 1949
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si