Sokolsko gibanje je bilo namreč že nekaj let razdeljeno glede temeljnega vprašanja: ali naj bo sokolstvo nadnacionalno jugoslovansko gibanje, ki bo gradilo zavest o enem jugoslovanskem narodu, ali pa naj tudi v novi državi ostanejo ločene slovenske, hrvaške in srbske sokolske organizacije. Jugoslovansko sokolstvo je zagovarjalo načelo »en narod, ena država, eno sokolstvo«. Zato je bil prihod jugoslovanskih sokolov v Zagreb za del tamkajšnje javnosti vse prej kot dobrodošel. Že pred zletom so se v hrvaškem časopisju vrstili ostri napadi, nasprotovanja in opozorila, druga stran pa je v tem videla načrtno hujskanje proti jugoslovanskemu sokolstvu in njega enotnosti. Ko so se 18. avgusta udeleženci zleta začeli vračati domov, so se besedni spori spremenili v fizične obračune. V Zagrebu so odmevali vzkliki proti jugoslovanskemu sokolstvu, sledili so spopadi, razbijanje šip in poškodbe. Dogodki so zato dobili odmev tudi zunaj Zagreba in so močno razburili državni vrh. Toda kako je do tega sploh prišlo? Za ene je bil zagrebški zlet izraz jugoslovanske enotnosti, ki so ga nacionalistični krogi skušali preprečiti in razvrednotiti. Za druge je bil prav zlet namerna politična demonstracija, celo provokacija, s katero naj bi jugoslovansko sokolstvo v Zagrebu uveljavljalo unitaristično politiko in izzivalo Hrvate. Po zagrebških dogodkih je bilo v kraljevini veliko govora, kaj storiti, da v prihodnje med posameznimi nacionalnimi sokolskimi organizacijami ne bi prihajalo do napetosti in nesoglasij. Najbolj ostro potezo je po uvedbi šestojanuarske diktature povlekel kralj Aleksander. Decembra 1929 je kraljevi režim izdal zakon o ustanovitvi Sokola Kraljevine Jugoslavije. Ta zakon je določil, da mora v državi obstajati le ena, centralno vodena in državna telovadna organizacija. S tem edinstvenim podržavljenjem telesne vzgoje, personalno povezanim z dinastijo Karađorđevićev, je oblast ukinila tudi klerikalne orle.
Nedeljski dogodki v Zagrebu.
Zagreb, 19. avgusta, (Izv.) O nedeljskih dogodkih v Zagrebu povodom zleta Jugoslovanskega Sokolstva poročajo, da so Hanaovci že dopoldne psovali iz Velike kafane Sokole, ko so se v sprevodu vračali po Ilici na zletišče. Med viharnim pozdravljanjem meščanstva so ti demonstrativni vzkliki ostali sicer neopaženi, vendar pa se je videlo, da hočejo blokaši na vsak način izzivati, da bi došlo do prelivanja krvi. (…)
O dopoldanskih izgredih na Wilsonovem trgu se poročajo nastopne podrobnosti: Dasi hrvatski konjeniški Sokol zaradi dežja ni mogel imeti svoje konjske dirke, so se vendar začeli popoldne zbirati hrvatski Sokoli na Wilsonovem trgu v sprevod. Hrvatskim Sokolom so se pridružili hanaovci, ki so bili oboroženi z gorjačami in so neprestano izzivali. (…) Položaj na Wilsonovem trgu je bil kritičen do večera, dokler ni policija z orožništvom obkolila dom Hrvatskega Sokola ter zaprla ves trg. Pozneje sta došli na trg tudi dve četi vojaštva s strojnimi puškami. (…)
Slovenski narod, 20. avgusta 1924
Kralj se vrne šele koncem meseca v Beograd
Beograd, 19. avg. (Izv.) Kralj Aleksander se iz Topole ni vrnil v Beograd, kakor se je pričakovalo, marveč se je takoj napotil v Surdulico, da se udeleži svečanosti odkritja spomenika žrtvam, ki so jih med vojno pomorili Bolgari. Že v Topoli je dobil vladar poročilo o protisokolskih izgredih v Zagrebu. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, je bil kralj silno ogorčen radi dogodkov in je dal glasno duška svoji nevolji. (…)
Slovenski narod, 20. avgusta 1924
Izgredi v Zagrebu
Jugoslovansko sokolstvo je napravilo svoj zlet v Zagrebu. Da sokolstvo služi idejam, ki vodijo Pašič-Pribičevičevo družbo, je jasna stvar in iz tega je tudi razumljivo, kak namen je imel ta izlet v Zagreb. Določen je bil še pod prejšnjo Pašič-Pribičevičevo vlado, in bi se bil vršil, ne samo kot protihrvatska demonstracija, ampak tudi kot teroristična akcija velikega stila. Pašičeva vlada je pa med tem padla in sokolaški zlet je postal sredstvo sedanje Pašič-Pribičevičeve opozicije. Na zletu so se znašli vsi pristaši teh dveh politikov od orjuncev pa doli do protihrvatsko nahujskanih srbskih seljakov iz Like in Bosne.
Tudi za one, ki ne poznajo političnega ozadja jugo-sokolstva, mora biti jasno, da je bil ta zlet najmilejše rečeno navadno izzivanje Hrvatov. Kjer so orjunci zraven, tam se gotovo izziva in Zagreb ne more sprejeti kot mile goste ljudi, ki so v Pribičevičevi službi že prelivali kri mirnih meščanov. Izletniki so prišli v Zagreb s srbskimi zastavami in poleg klicev na »jugoslovanski Zagreb«, se je tudi slišalo: »Doli Hrvati, doli Hrvatska!« – Zakaj jugosokoli ne gredo v Beograd in zakaj tam ne kličejo: »Živel jugoslovanski, doli srbski Beograd – Zakaj kot nosilci jugoslovanske ideje po političnih načrtih spreobračajo samo Hrvate in Slovence ter so tako silno previdni in obzirni proti Srbom, ki so vendar izmed vseh treh najbolj nasprotni prelevitvi v Jugoslovane? Družba, ki se je zbrala na zletu, je raztrgala, poteptala in opljuvala že nešteto hrvatskih in slovenskih zastav, srbske pa še nobene. (…)
Straža, 20. avgusta 1924
Odmev zagrebških dogodkov v Srbiji.
Beograd. 20. avgusta. (Izv.) Politični krogi stoje še vedno pod težkim vtisom zagrebških dogodkov. Ti dogodki so vzbudili v srbskem delu našega naroda širom cele Srbije veliko vznemirjenje. Narod v Srbiji se pričenja s strahom izpraševati, zakaj se je svoječasno boril in zakaj je moral doprinesti tolike žrtve, ako se sedaj vse izvojevane pridobitve tako lahkomiselno zapravljajo? Po vtisih, ki jih je dobil te dni naš poročevalec na svojem potovanju po notranjosti Srbije, je srbski narod ne glede na strankarsko obiležje pripravljen storiti vse, kar je mogoče, za ohranitev državne celokupnosti. (…) Nedeljski dogodki, prelivanje krvi v Zagrebu ter nesramni napadi na naše najsvetejše ideale so napravili silno mučen vtis med srbskim narodom. Kljub vsemu temu vlada v srbskem delu našega naroda trdna volja storiti vse potrebno, da se ohranijo narodne in državne pridobitve, ko bo prišel čas za to. Dogodki v Zagrebu so vplivali na aktuelni politični položaj v Beogradu in na politične činitelje. V vrstah radikalne in demokratske opozicije smatrajo, da so ti dogodki samo uvod k mnogo težjim in nevarnejšim incidentom, ki nastopijo radi ugodne politične atmosfere za vse separatistične in avtonomistične elemente.
Slovenski narod, 21. avgusta 1924
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si