Hodil je med ruševinami uničenih fakultet, knjigarn in knjižnic ter v velikih plastičnih vrečkah s prijateljem zbiral knjige. Kar 87 knjižnic je bilo namreč med izraelskimi napadi v celoti ali delno uničenih. Iz njih je poskušal rešiti toliko knjig, kolikor se je dalo. Dodal jih je k svojim sedemdesetim knjigam, ki mu jih je uspelo rešiti izpod ruševin lastne hiše.
Trinajstkrat se je med vojno moral seliti. In vedno je s seboj odnesel tudi svoje knjige. Kar se je začelo kot prizadevanje enega pisatelja, da reši svojo dragoceno knjižno zbirko, se je razvilo v ljudsko gibanje za reševanje ostankov knjižnic v Gazi. Na novo odprta knjižnica Feniks je po Hamadovi oceni tudi dokaz vztrajnosti.
»Ne želimo biti ljudstvo, ki le živi v šotorih in čaka,« pravi mladi knjižničar. Denar za novo knjižnico s skupno deset tisoč rešenimi knjigami, ki so jo odprli nedavno, je zbral s spletnim zbiranjem. Po spletnih omrežjih je druge ljudi pozival, naj novonastajajoči knjižnici podarijo tudi svoje rešene knjige. Želeli so namreč, da bi knjižnica resnično služila študentom, bralcem in raziskovalcem in da bi postala kraj, kjer bo znanje dostopno in se bo spodbujala radovednost. Knjižnica Feniks je sedaj zaživela. Njene knjižne police pa še zdaleč niso zapolnjene.