Razpokana prst, ki je pet generacij hranila njegovo družino, je zaradi suše in erozije na leto izgubljala do 50 ton vrhnje plasti na hektar. Bližnja vas se je spremenila v mesto duhov, večina sosedov je obupala, Alfonso pa se je pri svojih tridesetih letih odločil ostati. Namesto konvencionalnih metod, ki so zemljo le še dodatno izčrpavale, je Alfonso izbral pot regenerativnega kmetijstva in združil starodavno znanje z modernimi ekološkimi pristopi.
Razvil je inovativni sistem almendrehesa, ob katerem pod mandljevci uspeva zelena odeja avtohtonih rastlin, ki zadržujejo vlago in hladijo tla, naravno pa jo gnojijo ovce. Prenehal je globoko orati in uporabljati kemikalije, s čimer je omogočil razvoj življenja v tleh – mikroorganizmov, gliv in deževnikov. Teren je preoblikoval po načelih keyline, po katerih z naklonskimi jarki in zadrževalniki ujame vsako kapljo redkega dežja, s posebnimi prestrezniki pa ulovi in na polja vrne odplaknjeno, s hranili bogato prst. Njegov eksperiment na petih hektarjih ni le rešil kmetije, temveč je v sodelovanju z ekologom Johnom D. Liujem na La Junqueri zrasel prvi kamp za obnovo ekosistemov (Ecosystem Restoration Communities).
Danes ta ideja navdihuje več kot 80 podobnih projektov po vsem svetu, Alfonso pa dokazuje, da je tudi finančno vzdržna, saj s pridelavo visoko cenjenih ekoloških mandljev, žit in zelišč dosega celo do 70 odstotkov višje cene na trgu.