Kjer burja dobi pospešek

Boljše metafore za trenutno stanje si ne bi mogla zamisliti. Burja vihra v svetu, pred volitvami, v mojem in življenju mojih prijateljev in znancev. Te dni sem na liniji s S. Je sveža upokojenka, delovno dobo je preživela kot samozaposlena v kulturi. Plesalka, producentka, multiuporabna in praktična gospa je. Pa še duhovita za nameček. Žešće, kot bi rekli nekoč. Dober, piker humor. Je gospa, ki vse razišče in se poglobi na dah v problem, ki je pred njo. Preživela je raka. Se poučila o našem zdravstvenem sistemu in raziskala vse do kitajske medicine. Ni da ni. Doslej je živela v manjšem najemniškem stanovanju, ki si ga je maksimalno praktično uredila. Stranišče je na hodniku. Zdaj mora ven in išče najemniško stanovanje do 650 evrov. Ob skromnih honorarjih in nizki pokojnini ji je uspelo celo prišparati za eno leto najemnine. Aleluja! Ko to pišem, še ni našla stanovanja. Ker so cene najemov nore, tako nore, kot so tudi cene stanovanj. Ni vsem najemodajalcem všeč, da je upokojenka. Hm, v primerjavi s honorarji je pokojnina redni dohodek, v čem je problem? Na razpisih ne pride čez, ker je samska, nima več usodnih boleznih in ker ji je mama prepisala mini delež hiše. Če jaz ne bi imela moža, ki mi je s prvo dediščino omogočil nakup stanovanja v Trstu, bi bila čez nekaj let kot S. Nekdo, ki vse življenje dela in živi v najemniškem stanovanju. In potem mu mečejo dol telefon, ko zaslišijo, da gre za upokojenko. Še vedno velja, da so rastoča rizična skupina samske ženske, ki so delale, a pokojnina ne zadostuje za preživetje. Naša vrla S. poleg pokojnine še tu in tam kaj dela, dobi avtorsko pogodbo, od katere tako kot od pokojnine plačuje za zdravstvene prispevke. Za dolgotrajno oskrbo, super, da jo končno imamo, ji trgajo od pokojnine in od avtorskih pogodb. Delala je, še vedno dela, a pot do stanovanja v državi pohlepa je trnova pot. Najbrž S. ni edina. To, da smo šli pri najemih in prodaji stanovanj v maloro, je podpisano, potrjeno in poštempljano. Nismo pa, vse kaže, dosegli točke vrelišča. Burja še kar divja. Ne dvomim, da se bo S. z vztrajnostjo prebila do stanovanja. Njenim znancem, ki raje oddajo dodatno stanovanje za turiste, bo potem lažje gledati v njene zvedave oči. Zdaj gledajo v tla, ko jo srečajo.