Strinjal sem se, da sodijo sem po ključu »dvojna raba« številne investicije v večnamenske objekte, zaklonišča, kibernetske in druge varnosti. Ob tem je takratni finančni minister omenjal, da dvig obrambnih sredstev za letos ne pomeni, da bomo za obrambne izdatke namenili dodatna finančna sredstva, temveč da bomo sredstva, ki jih že namenjamo za določene infrastrukturne in druge obrambne namene, s kreativnim »računovodenjem« opredelili kot obrambne izdatke. Že takrat sem v Objektivu zapisal, da se je treba zavedati, da bo treba za takšen pristop dobiti za nekatere namene soglasje Nata, ki bo moral takšno »slovensko« metodologijo potrditi, ko ne gre za izdatke, ki so namenjeni nacionalni obrambi. In sedaj se je pokazalo, da naš pristop ni sprejemljiv za Nato. Obrambno ministrstvo pa naj bi z rebalansom dobilo dodatnih 236,2 milijona evrov, vendar ne razkriva, za kaj jih bo porabilo.
Ko govorimo o sredstvih, namenjenih nacionalni obrambi, ki naj bi dosegla in celo presegla do sedaj dogovorjena 2 odstotka BDP, se lahko resno in upravičeno sprašujemo, ali povečanje sredstev za oborožitev res vodi k temu, da bo dosežen mir v Ukrajini in posledično mir v Evropi in svetu.