V sušnih letih lahko pozna setev na nenamakanih tleh pomeni še dodatnih 20 odstotkov izgube pridelka, medtem ko je lahko zgodnja setev tvegana v hladnih in močnatih letih. Na nenamakanih površinah ponekod pridelka ne bo. Osrednje vprašanje ni več, ali bomo namakali, temveč kako hitro in kako trajnostno bomo širili namakane površine.
V Sloveniji je z namakalnimi sistemi opremljenih 8364 hektarjev, kar predstavlja manj kot dva odstotka kmetijskih zemljišč v uporabi, medtem ko je evropsko povprečje okoli deset odstotkov. Potencial za namakanje je ocenjen na 200.000 hektarjev, trenutno pa izkoriščamo le okoli 3,5 odstotka tega potenciala. Z dodatnimi 20.000 hektarji v prihodnjih dvajsetih letih bi delež narasel na približno štirinajst odstotkov, kar bi pomembno okrepilo tržno pridelavo zelenjave ter stabilnost poljedelstva, sadjarstva, hmeljarstva in pridelave krme.
Eden ključnih razvojnih ciljev za Slovenijo je, da bi leta 2046 razpolagala z 28.000 hektarji dobro delujočih namakalnih sistemov, kjer bi kmetje vodo in gnojila uporabljali natančno, z visokokakovostnimi lokalnimi pridelki in izdelki pa bi v večji meri oskrbovali šole, vrtce, bolnišnice, restavracije in gospodinjstva.