Admira in Boško, mlad par, ona Bošnjakinja, on Srb, ki sta leta 1993 med obleganjem Sarajeva pod streli ostrostrelca umrla na mostu čez Miljacko, sta postala simbol nesmiselnosti vojne, opomin na uničujoče posledice sovraštva ter dokaz, da ljubezen ne pozna nacionalnih meja.
Da se ljubezen ne ozira na telesne lastnosti, je pokazal Emir Kusturica v filmu Bela mačka, črni mačkon. V njem se zaljubita hči kriminalca, dekle s pomenljivim imenom Afrodita, ki se je je zaradi njene nizke rasti prijel vzdevek Pikapolonica, in visokorasli Grga Veliki, sin lokalnega mafijca. Obema sta očeta namenila drugačno zakonsko prihodnost, a usoda je vzela stvari v svoje roke.
Da je ljubezen barvno slepa, nam je razložil William Shakespeare v drami Othello. V njej se temnopolti mavrski general Othello zaljubi v belopolto beneško plemkinjo Desdemono. Kako je z ljubeznijo med dvema, ki pripadata različnima družbenima slojema, smo lahko videli v filmu Titanik Jamesa Camerona. Revni potnik tretjega razreda Jack in bogata aristokratinja Rose se srečata na usodni plovbi Titanika. Njuna ljubezen pa popolnoma zanemari pravila in pričakovanja takratne visoke družbe.
Že stoletja prej so to temo obdelali starogrški filozofi in pisci. V Platonovem Simpoziju nastopa dramatik Aristofan, ki razloži mit o izvoru ljubezni in o tem, zakaj ljubezen sploh ne gleda na zunanje družbene norme, spol ali telesne razlike, temveč išče izključno svojo drugo polovico. Po Aristofanovi zgodbi so ljudje prvotno imeli povsem drugačno telo. Imeli so okroglo obliko, štiri roke, štiri noge, dve glavi na enem vratu in dva obraza. Bili so izjemno močni, hitri in spretni. Obstajali so trije spoli. Moški, ki so bili potomci Sonca, ženski, potomci Zemlje, in androgeni, potomci Lune, ki so bili napol moški in napol ženske. Ker so se praljudje zaradi svoje moči prevzeli in se želeli zoperstaviti bogovom, jih je Zevs za kazen presekal na polovico. Od takrat naprej vsaka polovica neizmerno hrepeni po svoji drugi polovici. Po Platonu ljubezen tako ne izbira partnerja na podlagi tega, ali je nekdo bogat, lep, iz ugledne družine, velik, majhen, bel, črn ali rumen, temveč gre za globoko, prastaro iskanje polovice, ki dopolnjuje človekovo dušo. Tudi spolna usmeritev po Platonu pri tem ne igra nobene vloge, saj obstajajo moške polovice, ki iščejo moške polovice, in ženske, ki iščejo ženske, ključno je le to, kateri prvotni celoti je človek pripadal.