Dejstvo je, da ljudje radi potujemo. Drugače ne bi naselili vseh koščkov sveta in pred kratkim poleteli najdlje od Zemlje. Če želimo potovati, nas pri naših namerah regionalni konflikti ne ustavijo, enostavno spremenimo smer. Logika je podobna, kot če bi v kavarni naleteli na pretep. Če se ravsajo pri vhodnih vratih, je najvarneje oditi pri zadnjih.
Previdni pri odločitvah
Profesorica na fakulteti za turistične študije dr. Maja Uran Maravić pojasnjuje, da kriza na Bližnjem vzhodu vpliva na turizem predvsem po dveh ključnih kanalih: občutku negotovosti in višjih stroških mobilnosti. »Turistično povpraševanje je odvisno od različnih dejavnikov, saj ga ne določata samo denar in prosti čas, temveč tudi varnostna, geopolitična in cenovna negotovost. Zato se povpraševanje v krizah ne samo zmanjša, ampak predvsem preusmeri, preoblikuje in postane previdnejše. Gostje čakajo z rezervacijo, več primerjajo, bolj racionalno zapravljajo in pogosteje izbirajo bližje, varnejše in cenovno predvidljivejše cilje,« meni in poudarja, da so prvi učinki takšnih kriz pogosto vedenjski in ne nujno takoj količinski, saj gost ne reagira samo tako, da morda ne potuje, ampak predvsem tako, da se odloča pozneje, manj tvega, podrobneje preverja pogoje potovanja in bolj premišljeno upravlja svoj proračun. »Če so letalski prevozi, energija in hrana dražji, se to ne odrazi le v skupni ceni potovanja, ampak tudi v tem, da ima gost na destinaciji manj možnosti za dodatno potrošnjo,« dodaja.
V turistični agenciji Palma ocenjujejo, da trenutne razmere vplivajo predvsem na preusmerjanje turističnih tokov, ne pa na splošno zmanjšanje interesa za potovanja. »Gostje še vedno želijo potovati, pri izbiri potovalnih krajev pa se bolj kot sicer odločajo za območja, ki jih v danem trenutku dojemajo kot varnejša in predvidljivejša. To pomeni, da se del povpraševanja z Bližnjega vzhoda in iz širše regije preusmerja proti Sredozemlju, Evropi ter drugim ciljem,« pravi Nena Kraševec, vodja projektov v marketingu in odnosov z javnostmi v turistični agenciji Palma, ter dodaja, da lahko nadaljevanje tega trenda pričakujemo tudi v prihodnje. Če se razmere ne bodo umirile, bo po njenem mnenju vpliv najopaznejši v prilagajanju potovalnih navad, spremembah letalskih povezav in v večjem povpraševanju po alternativnih potovalnih ciljih. Ne pričakujejo pa, da bi ljudje zaradi tega množično opuščali potovanja kot taka.